Meter je osnovna enota merskega sistema, ki temelji na [[desetiški številski sistem|desetiškem številskem sistemu]], in je konec 18. stoletja začel nadomeščati številne tradicionalne enote dolžine. Prvič je bil uradno uveljavljen v [[Francija|Franciji]] med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]], kot poskus revolucionarjev v celoti preiti na univerzalni desetiški sistem pri merjenju (hkrati so predelali celo svoj [[Koledar francoske revolucije|koledar]]).
Pred uvedbo metričnega sistema so bile mere v pristojnosti oblastnikov, ki so takozaradi določali in spreminjali mere in takotega obremenjevali trgovce s spremenljivimi standardi. Po razpadu večjih držav so bili lahko standardi določeni glede na mesto ali trg, isti standardi pa so bili tako izkoriščeni za nadaljnje davčenje.<ref name="Larousse2Larousse">{{Cite LarousseXIXe|title=Métrique|volume=11|pages=163–164}}</ref><ref name="Nelson">{{cite journal|first=Robert A.|last=Nelson|title=Foundations of the international system of units (SI)|journal=[[The Physics Teacher]]|date=December 1981|pages=596–613|url=http://www.physics.umd.edu/deptinfo/facilities/lecdem/services/refs/refsa/Nelson-FoundationsSI.pdf}}</ref> IzboljšaveVedno trženjavečji soobseg mednarodne trgovine pa je priporočalezahteval vedno bolj prevedljiveuniverzalne mere, ki bi poenostavile komunikacijo, pa tudi denarno menjavo, saj bi se povečala varnost izmenjave. Mnogi so tako ponujajopredlagali enotno mero,<ref>{{cite book|first=John|last=Wilkins|authorlink=John Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, And a Philosophical Language|location=London, UK|publisher=Gillibrand|year=1668|url=http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationLong.pdf}}</ref> ''{{lang|it|metro cattolico}}''<ref>{{citation|title=Misura Universale|year=1675}}</ref>) želja pa je bila tudi napraviti mero, ki bi bila v vseh okoljih in v vseh primerih primerljiva in tako omogočila, da pri izmeri ne bi prišlo do sporov. Teoretično so prišli do nekaterih spoznanj in rešitev ([[Jean Richer]] je uvidel napako 0.3% razlike med delovanjem nihala [[Cayenne]] (v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]]) in [[Paris|Parizom]].<ref>{{cite book|last1=Poynting|first1=John Henry|first2=Joseph John|last2=Thompson|title=A Textbook of Physics: Properties of Matter|edition=4th|publisher=Charles Griffin|year=1907|location=London|page=20|url=https://books.google.com/books?id=TL4KAAAAIAAJ&pg=PA20}}</ref>, a enotne mere za razdaljo niso uvedli vse do Francoske revolucije, ko so zaradi politične oportunosti [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyranda]] lahko odprli temo pred ustanovno skupščino leta 1790.<ref name="Larousse2Larousse"/><ref group="Note">Ideja nihala za uporabo mere je bila pomembna kasneje tudi pri redefiniciji mer v ZDA in Združenem kraljestvu.</ref>
