Dvorec Nymphenburg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m →Zgodovina: pnp |
||
Vrstica 8:
Izgradnjo palače je naročil vladar [[Ferdinand Maria]] kot darilo ženi [[Henrietta Adelaide Savojska|Henrietti Adelaide]] ob rojstvu njunega sina in dediča [[Maksimilijan II Emanuel|Maksimilijana Emanuela]] leta [[1664]]. Za arhitekta je izbral [[Italija]]na [[Agostino Barelli|Agostina Barellija]], ki je dokončal centralni del leta [[1675]].<ref>{{cite web | title = Opis Nymphenburga | url=http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2007/2f/muenchen/nymphenburg.html}}</ref> Okrog leta [[1701]] je nato sin [[Maksimilijan II Emanuel|Maksimilijan Emanuel]], ki je do takrat že prevzel prestol, naročil arhitektoma [[Enrico Zuccalli|Enricu Zuccalliju]] in [[Giovanni Antonio Viscardi|Antoniu Viscardiju]], da dvorec podaljšata z dodajanjem dodatnih paviljonov in galerij. Tako sta bila dodana po dva paviljona na severno in južno stran.
Kasneje je bil znova podaljšan južni del, da so vanj postavili dvorne konjušnice. Da bi bil ta poseg uravnotežen, so zato na sever dodali oranžerijo. Nato je sin [[Maksimilijan II Emanuel|Maksa Emanuela]] [[Karel VII. Wittelsbach|Karel VII.]] dokončal veliki krožni dvorec z [[barok|baročnimi]] vilami, ki se imenujejo ''Schlossrondell''.
Arhitekt [[Joseph Effner]] je leta [[1716]] prenovil fasado centralnega paviljona v francoski baročni slog s stebri. Leta [[1826]] je [[Leo von Klenze]] s paviljona odstranil zatrepe z [[Bavarska|bavarskim]] grbom in jih zamenjal s podstrešnimi okrasi tik pod streho.
Z [[Nymphenburška pogodba|Nymphenburško pogodbo]] v juliju [[1741]] je [[Karel
Danes je Nymphenburg odprt javnosti, prav tako pa ostaja dom in zatočišče glave družine [[Wittelsbach]], trenutno je to [[Franc, vojvoda Bavarski]].
| |||