Litij-ionska baterija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
m m/dp/slog
Vrstica 1:
[[Slika:Nokia Battery.jpg|sličica|Nokia baterija za mobitel]]
[[Slika:Li ion laptop battery.jpg|sličica|Baterija za prenosnik (176 kJ)]]
'''Li-Ion baterija''' tudi '''Li-ionska baterija''' in '''litij-ionska baterija''' je tipvrsta polnilne [[baterija (elektrika)|polnilne baterije]], pri kateri se ioni[[ion]]i premikajo od negativne elektrode k pozitivni med praznenjem in obratno pri polnenju. Polnilne litijeve baterije uporabljajo interkalirani (ang. interkalacija) litij v elektrodah, v nasprotju z nepolnilnimi litijevimi baterijami, ki uporabljajo kovinski (metalni) litij.
 
Li-ionske baterije se veliko uporablja v elektroniki, so ene izmed najbolj popularnihpriljubljenih polnilnih baterij.
 
== Specifikacije ==
 
==Specifikacije==
* energetska gostota: 250–730 W·h/L (0.90–2.23 MJ/L)
* specifična energija: 100–265 W·h/kg (0.36–0.95 MJ/kg)
Vrstica 21 ⟶ 22:
Litijeve baterije je prvič predlagal M Stanley Whittingham, ko je delal za Exxon v 1970ih. Za elektrode je uporabil titanijev (IV) sulfat in kovinski litij. Interkalacijo je predlagal J. O. Besenhard z TU Muenchen-a. Primarne (za enkratno uporabo) so imele varnostne probleme. Zato so naredili Li-Ion v katerih so obe elektrodi vsebovale litijeve ione.
 
Na univerzi[[Univerza v Oxfordu,|Univerzi v Oxfordu]] sta leta 1979 [[John Goodenough]] in [[Koichi Mizushima]] predstavila polnilno baterijo z 4 volti napetosti LIB (litij kobalt oksid) za pozitivno elektrodo in kovinski ltij za negativno elektrodo.<ref>{{cite web|url=http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO2&Sect2=HITOFF&u=%2Fnetahtml%2FPTO%2Fsearch-adv.htm&r=0&f=S&l=50&d=PTXT&RS=IN%2F%22goodenough%22&Refine=Refine+Search&Refine=Refine+Search&Query=in%2F%22goodenough%2C+john%22 |title=USPTO search for inventions by "Goodenough, John" |publisher=Patft.uspto.gov |accessdate=8 October 2011}}</ref> Nova baterija LIB s stabilno pozitivno elektrodo, ki deluje kot darovalec litijevih ion, je omogočila uporabo stabilnih materialov za negativno elektrodo. S tem se je zelo povečala možnost uporabe nove polnilne baterije.
 
Leta 1977 je Samar Basu demonstriral interkalacijo litija in grafita. To je vodilo v razvoj nove elektrode, alternativo kovinski litijevi elektrodi. Leta 1980 je [[Rachid Yazami]] demonstriral reverzibilno interkalacijo litija in grafita.<ref>International Meeting on Lithium Batteries, Rome, 27–29 April 1982, C.L.U.P. Ed. Milan, Abstract #23</ref><ref>{{cite doi|10.1016/0378-7753(83)87040-2}}</ref>. Organski elektroliti takrat na voljo so se razstavili med polnenjem z negativno grafitno elektrodo, kar je upočasnilo razvoj litij/grafitne baterije. Yazami je uporabil trdni elektrolit in dokazal reverzibilno interkalacijo grafita/litija. Ta dizajn se največkrat uporablja za elektrode v komercialnih Li-Ion baterijah.
Vrstica 27 ⟶ 28:
Leta 1983 je [[Michael M. Thackeray]] s sodelavci odkril nov material za pozitivno elektrodo - manganov spinel. Koncept je pokazal nove možnosti, bil je poceni, dober prevodnik ionov s tridimenzionalno strukturo, kar mu omogoča dobro strukturno stabilnost. Sicer se spinel obrablja, se da to nadomestiti s kemično modifikacijo materiala.
 
==Sklici inSklici reference==
 
{{sklici|13}}
 
[[Kategorija:Elektrokemija]]
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Elektrokemija]]