Esperanto: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dopolnitev slovnice esperanta |
Dopolnitev slovnice |
||
Vrstica 63:
Zamenhofovo ime za jezik je bilo preprosto ''Internacia Lingvo'' ("Mednarodni jezik").
==
[[Slika:DR Esperanto.jpg|levo|sličica|L. L. Zamenhof leta 1908 po približno dvajsetih letih od izdaje esperanta|253x253px]]
V esperantu velja pravilo: piši kot govoriš. Esperanto uporablja prirejeno obliko [[latinica|latinice]], v kateri je [[črka]]m [[latinščina|latinske]] [[abeceda|abecede]] dodano šest črk z [[razločevalno znamenje|razločevalnimi znamenji]]: ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ (c, g, h, j, in s s strešico oz. [[cirkumfleks]]om) ter ŭ (u s polkrožcem oz. [[brevis]]om), ni pa [[latinica|latiničnih]] črk q, x, in y. ▼
=== Abeceda ===
Besedilo v esperantu beremo tako, kot je napisano, saj je vsaka črka tudi samostojen [[fonem]].▼
▲
▲V esperantu velja pravilo: piši kot govoriš. Besedilo v esperantu torej beremo tako, kot je napisano, saj je vsaka črka tudi samostojen [[fonem]].
Esperantska abeceda ima torej naslednje znake:
Vrstica 77 ⟶ 79:
[[Naglas]] je vedno na predzadnjem [[Zlog|zlogu]] besede, če pa ima beseda samo en zlog je ta naglašen. Primeri: te-LE-fo-no, ra-DI-o, KAJ.
=== Slovnica ===
Esperanto je bil ustvarjen na podlagi besedišča [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]], vendar je bil sestavljen tako, da bi se ga bilo čim bolj preprosto naučiti. Ima popolnoma pravilno [[Slovnica|slovnico]] in dovoljuje ustvarjanje velikega števila besed s pomočjo sestavljanja leksikalnih [[Koren|korenov]] in približno štiridesetih afiksov.<ref>{{Navedi splet|url=https://lernu.net/sl/esperanto|title=Kaj je esperanto?|date=|accessdate=17.2.2017|website=lernu!|publisher=|last=|first=}}</ref> Iz korena san- (zdrav) lahko denimo ustvarimo besede kot so: malsana (bolan), malsanulo (bolnik), malsanulejo (bolnica), sanigilo (zdravilo), saniĝinto (oseba, ki je ozdravljena bolezni), sanigejo (kraj za zdravljenje), malsaneto (mala bolezen), malsanego (ekstremna bolezen), malsanegulo(zelo bolna oseba), sanstato (stanje zdravja), sansento (občutek zdravja), sanlimo (meja zdravja), malsankaŭzanto (patogen), kontraŭmalsanterapio(terapija proti bolezni)... <ref>{{Navedi splet|url=https://lernu.net/sl/esperanto|title=kaj je esperanto?|date=|accessdate=16.2.2017|website=lernu!|publisher=|last=|first=}}</ref>
Glavne besedne vrste ([[Samostalnik|samostalniki]], [[Glagol|glagoli]], [[Pridevnik|pridevniki]] in [[Prislov|prislovi]]) imajo vedno enake končnice, ki pričajo o njihovi vrsti.
Vsi samostalniki se končajo na -o (domo: hiša, hundo: pes).
Za tvorbo množine je potrebno na konec besede dodati črko -j (domoj: hiši, hiše, hundoj: psa, psi). Dvojine esperanto nima,
Vsi pridevniki se končajo na -a (bela: lep, lepa, lepo).
Nedoločnik se konča na -i (brati: legi)
Končnica za sedanjik je -as, za preteklik -is in za prihodnjik -os. (jaz berem: mi legas, jaz bom bral: mi legos, jaz sem bral: mi legis) Nepravilnih glagolov esperanto nima.
== Uradna raba esperanta ==
| |||