Esperanto: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Dopolnitev slovnice esperanta |
||
Vrstica 64:
== Glasoslovje in zapis ==
[[Slika:DR Esperanto.jpg|levo|sličica|L. L. Zamenhof leta 1908 po približno dvajsetih letih od izdaje esperanta|
V esperantu velja pravilo: piši kot govoriš. Esperanto uporablja prirejeno obliko [[latinica|latinice]], v kateri je [[črka]]m [[latinščina|latinske]] [[abeceda|abecede]] dodano šest črk z [[razločevalno znamenje|razločevalnimi znamenji]]: ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ (c, g, h, j, in s s strešico oz. [[cirkumfleks]]om) ter ŭ (u s polkrožcem oz. [[brevis]]om), ni pa [[latinica|latiničnih]] črk q, x, in y.
Besedilo v esperantu beremo tako, kot je napisano, saj je vsaka črka tudi samostojen [[fonem]].
Vrstica 73:
: [[a]] [[b]] [[c]] [[ĉ]] [[d]] [[e]] [[f]] [[g]] [[ĝ]] [[h]] [[ĥ]] [[i]] [[j]] [[ĵ]] [[k]] [[l]] [[m]] [[n]] [[o]] [[p]] [[r]] [[s]] [[ŝ]] [[t]] [[u]] [[ŭ]] [[v]] [[z]]
Esperanto ima 28 glasov, in sicer 23 [[Samoglasnik|samoglasnikov]] in 5 [[Soglasnik|soglasnikov]].
[[Naglas]] je vedno na predzadnjem [[Zlog|zlogu]] besede, če pa ima beseda samo en zlog je ta naglašen. Primeri: te-LE-fo-no, ra-DI-o, KAJ.
== Oblikoslovje in skladnja ==
Vrstica 83 ⟶ 84:
== Uradna raba esperanta ==
[[Slika:Moresnet.png|sličica|Lokacija Nevtralnega Moresneta (1816-1920) med današnjo Belgijo in Nemčijo.]]
Esperanto ni uradni jezik nobene uradno priznane države na svetu. V začetku 20. stoletja so bili načrti, da bi [[Neutralni Moresnet]] postal prva država, kjer bi bil esperanto uradni jezik.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Neutral_Moresnet|title=Neutral Moresnet|date=|accessdate=16. 2. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Otok vrtnic]] je bila prva samorazglašena mikro država na umetni ploščadi v jadranskem morju nasproti Riminija, ki je leta 1968 uporabljala esperanto kot uradni jezik.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije : Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref>
Kitajska vlada od leta 2001 uporablja esperanto na svojem spletnem dnevniku china.org.cn<ref>{{Navedi splet|url=http://esperanto.china.org.cn/|title=China.org.cn|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Kitajska vlada prav tako oddaja v esperantu na radijski postaji [[China Radio International]]<ref>{{Navedi splet|url=http://esperanto.cri.cn/|title=China Radio International|date=|accessdate=17.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> in izdaja spletni časopis ''El Popola Ĉinio''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espero.com.cn/|title=El Popola Ĉinio|date=|accessdate=17.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>.
[[Radio Vatikan]] prav tako oddaja v esperantu in ima spletno stran tudi v esperantu.<ref>{{Navedi splet|url=http://eo.radiovaticana.va/|title=Radio Vaticana|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Esperanto je delovni jezik veliko neprofitnih mednarodnih organizacij na primer ''[[Sennacieca Asocio Tutmonda]]''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.satesperanto.org/|title=Sennacieca Asocio Tutmonda|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>, levo usmerjena politična in kulturna organizacija ali [[E@I|Education@Internet]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ikso.net/sl/|title=Bonvenon al la paĝaro de E@I|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki je se razvila iz esperantske organizacije.
| |||