Esperanto: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Oblikovanje vsebine |
Dopolnitev zgodovine esperanta |
||
Vrstica 28:
'''Esperánto''' je mednarodni planski [[pomožni sporazumevalni jezik]]. 26. julija 1887 je [[Poljaki|poljski]] [[okulistika|okulist]] [[Judje|judovskega]] rodu [[Ludwig Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] objavil prvi učbenik esperanta [[Unua Libro|(Unua Libro)]] in se podpisal s psevdonimom [[Ludwik Lazarus Zamenhof|Dr. Esperanto]] ( v prevodu "upajoči doktor"). Po njem je novi mednarodni jezik tudi dobil ime.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemnčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref>
Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije 3. knjiga. Geslo Esperanto.|last=Peter Zlatnar, Vinko Ošlak|first=|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002|year=1989|isbn=86-11-14288-8|location=|page=59|cobiss=17411}}</ref>. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana: Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=Ljubljana|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref> S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zotks.si/iz%C5%A1la-je-knjiga-esperanto|title=Izšla je knjiga Esperanto Esperanto – intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|date=6.5.2015|accessdate=14.2.2017|website=Zveza za tehnično kulturo Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref> se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_constructed_languages|title=List of constructed languages|date=|accessdate=14.2.2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref>. Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. <ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=ISBN 978-961-6243-69-8 (Zveza za tehnično kulturo Slovenije)|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref> Veliko govorcev esperanta vidi [[esperanto]] kot alternativo naraščajoči uporabi [[Angleščina|angleščine]] po svetu. <ref>{{Navedi knjigo|title=Grin Report, page 81 "Thus Flochon (2000: 109) notes that 'the Institute of Cybernetic Education of Paderborn (Germany) has compared the learning times of several groups of French-speaking baccalauréat students to reach an equivalent "standard" level in four different languages: Esperanto, English, German and Italian. The results are as follows: to reach this level, 2000 hours of German study produce a linguistic level equivalent to 1500 hours of English study, 1000 hours of Italian study and ... 150 hours of Esperanto study. No comment.' Other estimates scattered in the literature confirm faster achievement in target language skills in Esperanto than in all the other languages with which the comparison has been made (Ministry of Education [Italy], 1995) as well as propaedeutic benefits of Esperanto (Corsetti and La Torre, 1995)."|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042717788|title=Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?|date=31.7.2015|accessdate=15.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] je v Unua Libro navedel tri cilje mednarodnega jezika esperanto: ▼
''I. Jezik mora biti zelo lahak, da bi se ga lahko naučil tako vsakdo, tako rekoč igraje.''▼
''II. Vsakdo, ki bi se naučil tega jezika, bi moral biti zmožen, da ga pri priči uporabi ob stikih z drugimi narodnostmi, povsem neodvisno od tega, koliko bi svet ta jezik že priznaval, ali bi imel številne privržence ali sploh nobenih – to pomeni, da bi jezik lahko služil kot sredstvo za mednarodne stike zaradi svoje posebne gradnje že od vsega začetka.''▼
''III. Najti sredstvo, s katerim bi premagali ravnodušnost sveta in navdušiti ta isti svet za ta jezik takoj in en masse, da bi ga takoj začel rabiti v smislu živega jezika, ne pa, da bi se zadovoljil le z rabo ključa v rokah ali zgolj v izjemnih primerih.''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.genekeyes.com/Dr_Esperanto.html|title=L.L.Zamenhof. International Language. Warsaw. 1887|date=2006|accessdate=15.2.2017|website=Dr. Esperanto’s International Language. Prevod Vinko Ošlak.|publisher=|last=|first=}}</ref>▼
▲Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije 3. knjiga. Geslo Esperanto.|last=Peter Zlatnar, Vinko Ošlak|first=|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002|year=1989|isbn=86-11-14288-8|location=|page=59|cobiss=17411}}</ref>. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana: Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=Ljubljana|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref> S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zotks.si/iz%C5%A1la-je-knjiga-esperanto|title=Izšla je knjiga Esperanto Esperanto – intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|date=6.5.2015|accessdate=14.2.2017|website=Zveza za tehnično kulturo Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref> se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_constructed_languages|title=List of constructed languages|date=|accessdate=14.2.2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref>. Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. <ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=ISBN 978-961-6243-69-8 (Zveza za tehnično kulturo Slovenije)|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref> Veliko govorcev esperanta vidi [[esperanto]] kot alternativo naraščajoči uporabi [[Angleščina|angleščine]] po svetu. <ref>{{Navedi knjigo|title=Grin Report, page 81 "Thus Flochon (2000: 109) notes that 'the Institute of Cybernetic Education of Paderborn (Germany) has compared the learning times of several groups of French-speaking baccalauréat students to reach an equivalent "standard" level in four different languages: Esperanto, English, German and Italian. The results are as follows: to reach this level, 2000 hours of German study produce a linguistic level equivalent to 1500 hours of English study, 1000 hours of Italian study and ... 150 hours of Esperanto study. No comment.' Other estimates scattered in the literature confirm faster achievement in target language skills in Esperanto than in all the other languages with which the comparison has been made (Ministry of Education [Italy], 1995) as well as propaedeutic benefits of Esperanto (Corsetti and La Torre, 1995)."|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042717788|title=Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?|date=31.7.2015|accessdate=15.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] si prvin esperanta ni izmislil. Iz indoevropskih jezikov je vzel besedne sestavine, ki se najpogosteje pojavljajo v teh jezikih ali imajo najbolj vsesplošen pomen.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije. 3. zvezek. Geslo Esperanto.|last=Peter Zlatnar, Vinko Ošlak|first=|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga|year=1989|isbn=86-11-14288-8|location=|page=59|cobiss=17411}}</ref> [[Esperanto]] govori predvidoma 2 [[milijon]]a ljudi po celem svetu<ref>{{Navedi splet|url=http://www.esperanto.net/veb/faq-5.html|title=How many people speak Esperanto?|date=23.6.1999|accessdate=14.2.2017|website=Esperanto: Frequently Asked Questions|publisher=|last=|first=}}</ref>. Za okoli 1000 - 2000 ljudi je esperanto materni jezik<ref>{{Navedi splet|url=https://unstable.nl/andreas/ai/psy/s3.pdf|title=Corsetti, Renato; Pinto, Maria Antonietta; Tolomeo, Maria (2004). Regularizing the regular The phenomenon of overregularization in Esperanto-speaking children|date=2004|accessdate=14.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=UzDS2WyemBI|title=Esperanto: Like a Native|date=20.2.2015|accessdate=14.2.2017|website=YouTube|publisher=|last=|first=}}</ref>.
Vrstica 49 ⟶ 41:
== Zgodovina ==
[[Slika:Unua libro rusa.jpg|levo|sličica|Prvi učbenik esperanta (Unua libro) v ruščini leta 1887|253x253_pik]]
Esperanto je v poznih 70. letih 19. stoletja in v zgodnjih 80. letih 19. stoletja izumil [[Poljaki|poljski]] [[okulistika|okulist]] [[Judje|judovskega]] rodu [[Ludwig Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]]. Živel je v kraju [[Białystok|Białystok,]] ki je bil tedaj del [[Ruskega cesarstva.]] Zamenhof je izumil esperanto, da bi kot je sam napisal "zmanjšali čas in trud, ki ga porabimo ko se učimo tuje jezike" in da bi pospeševal bratstvo med ljudmi različnih jezikov. Zamenhof v pismu Nikolaju Borovku leta 1895 lepo opiše razmere Białystoku, ki so ga vodile, da je izumil mednarodni jezik esperanto:
Vrstica 55 ⟶ 47:
— L. L. Zamenhof, v pismu Nikolaju Borovku, okoli leta. 1895<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref>
Po približno desetih letih razvoja jezika, ki jih je Zamehof preživel tako, da je v esperanto prevajal literaturo, v esperantu pisal izvirno prozo in poezijo, je v Varšavi 26. julija 1887 izdal prvi učbenik esperanta (Unua Libro).
▲[[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] je v prvem učbeniku esperanta (Unua Libro) navedel tri cilje mednarodnega jezika esperanto:
▲''I. Jezik mora biti zelo lahak, da bi se ga lahko naučil tako vsakdo, tako rekoč igraje.''
▲''II. Vsakdo, ki bi se naučil tega jezika, bi moral biti zmožen, da ga pri priči uporabi ob stikih z drugimi narodnostmi, povsem neodvisno od tega, koliko bi svet ta jezik že priznaval, ali bi imel številne privržence ali sploh nobenih – to pomeni, da bi jezik lahko služil kot sredstvo za mednarodne stike zaradi svoje posebne gradnje že od vsega začetka.''
▲''III. Najti sredstvo, s katerim bi premagali ravnodušnost sveta in navdušiti ta isti svet za ta jezik takoj in en masse, da bi ga takoj začel rabiti v smislu živega jezika, ne pa, da bi se zadovoljil le z rabo ključa v rokah ali zgolj v izjemnih primerih.''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.genekeyes.com/Dr_Esperanto.html|title=L.L.Zamenhof. International Language. Warsaw. 1887|date=2006|accessdate=15.2.2017|website=Dr. Esperanto’s International Language. Prevod Vinko Ošlak.|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:1905-03-ge-frankf-mapo.jpg|sličica|Zemljevid esperantskih klubov v Evropi leta 1905]]
Število govorcev esperanta je hitro naraščalo v naslednjih nekaj desetletji, sprva predvsem v Ruskem cesarstvu in v srednji Evropi, nato pa tudi v drugih delih Evrope, Ameriki, na Kitajskem in Japonskem. V zgodnjih letih so bili govorci esperanta v stiku predvsem preko korespondence in publikacij, toda leta 1905 je potekal prvi [[svetovni kongres govorcev esperanta]] v [[Boulogne-sur-Mer]], [[Francija]]. Od takrat so se svetovni kongresi govorcev esperanta potekali v različnih državah vsako leto, razen med obema svetovnima vojnama. Po drugi svetovni vojni se je svetovnih kongresov govorcev esperanta udeležilo povprečno do 2 000 ljudi do 6 000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/World_Esperanto_Congress|title=World Esperanto Congress|date=|accessdate=15. 2. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Zamenhofovo ime za jezik je bilo preprosto ''Internacia Lingvo'' ("Mednarodni jezik").
== Razvoj umetnega jezika ==
| |||