Urbar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Dodala sem sliko iz t. i. reformiranega urbarja - vrste urbarja, o kateri je govor v razdelku Urbarji srednjega veka.
m Dodala sem sliko k razdelku Jeziki urbarjev - v prekmurščini.
Vrstica 24:
 
== Jezik urbarjev ==
[[Slika:Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci 1767 (Pokrajinski arhiv Maribor, SI PAM 1524, št. 1, Terezijanski urbar za Gornje Petrovce 1767).jpg|alt=Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci 1767|sličica|Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci 1767 (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1524, št. 1, Terezijanski urbar za Gornje Petrovce 1767)]]
 
Do srede 14. stoletja so bili urbarji pretežno zapisani v latinščini, od tedaj pa vse pogosteje v nemščini. V zahodnem delu slovenskega etničnega prostora, predvsem na Goriškem, je bil jezik urbarjev v (zgodnjem) novem veku v glavnem italijanščina. Kot kažeta npr. omemba »slovenskega urbarja« za gospostvo Gradac iz let 1625–1629<ref>Boris Golec, Zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 1625-1629, ARHIVI XXIII (2000), št. 2, stran 144</ref> in ohranjeni prepis urbarja župnije Bloke za leta 1762–1770, so na Slovenskem sem ter tja nastali urbarji v slovenskem ali povečini slovenskem jeziku. Med urbarialnim gradivom v domačem jeziku so tudi kajkavsko-prekmurski urbarji iz obdobja 1768–1775. Na posamezne slovenske besede, zapise ali odlomke naletimo v nekaterih tujejezičnih urbarjih. Takšni so denimo beseda »rž« (resch) in izrek »Wog owari napasti« z letnico 1544 v urbarju samostana dominikank v Velesovem iz srede 15. stoletja ter opis meja deželskega sodišča Ortnek iz let 1663–1669.