Redakcija: 16:43, 13. avgust 2016 uredi Sporti (pogovor \| prispevki) Administratorji 182.622 urejanj dp ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:21, 11. februar 2017 uredi razveljavi Mich973 (pogovor \| prispevki) 7.733 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 26: \| udk = 821.163.6-311.2 }} '''''Deseti brat''''', delo [[Josip Jurčič\|Josipa Jurčiča]], velja za prvi [[Slovenci\|slovenski]] [[roman]]. Izšel je leta [[1866]]. Izhajal je v nadaljevanjih v [[Janežič]]evem ''Cvetju iz domačih in tujih logov'' s podnaslovom Izvirni roman. Motiv Desetega brata je ljudski in prikazuje usodo desetega otroka v družini, češ da prinaša nesrečo (ljudska pesem [[Desetnica]]). Po romanu je [[Mirko Polič]] leta 1951 zložil [[Deseti brat (opera)\|istoimensko opero]], [[Vojko Duletič]] pa je leta 1982 posnel film [[Deseti brat (film)\|Deseti brat]]''. == Vsebina == Vrstica 32: == Interpretacija == V Desetem bratu se pojavlja veliko človeških usod, pojavljata se dve okolji, grajsko in vaško, in dva časa, zgodba desetega brata in sedanja. Vse to avtor poveže v spretno, berljivo pripoved, ki ima ljubezensko zgodbo, skrivnosti in celo elemente kriminalke. Pri tem Jurčič uporabi sintetično in analitično tehniko pisanja. Sintetična tehnika pripoveduje o času od Kvasovega prvega do ponovnega prihoda na Slemenice, analitično tehniko pa uporabi pri retrospekciji zgodbe Martinka Spaka. Berljivost romanu daje tudi humor, katerega predstavnik je vaški posebnež [[Krjavelj]], napetost pa je ustvarjena s skrivnostmi prve zgodbe. Deseti brat je rdeča nit romana in na eni strani povezuje zgodbo iz grajskega okolja, na drugi strani pa zgodbo iz vaškega okolja. Dvojnost v romanu opazimo tudi pri uporabi jezika. V grajskem okolju lahko rečemo, da uporablja slovenski meščanski jezik tedanjega časa. V vaškem okolju, ki ga sestavljajo preprosti kmečki ljudje pri Obrščaku, pa uporablja živ, izviren, duhovit jezik, ki se razlikuje od prvega. Vrstica 41: V Desetem bratu srečamo romantično-realistično dvojnost. Lovre Kvas je sprva zelo čustvena oseba, želi pa ravnati razumsko. Moti ga pridobitniški svet (tipično romantično), v odnosu do Manice pa ga vedno zanesejo čustva in se večkrat pusti zmesti. Vendar proti koncu romana odide na [[Dunaj]], kjer doštudira in postane doktor prava, zato je na koncu romana izrazito realističen. Tudi Manica je zaljubljena, vendar je realistična oseba in je veliko stvarnejša in dejavnejša od Lovreta. Martinek Spak je izrazito romantičen s svojo skrivnostjo, s skrajno čustvenimi reakcijami, z intenzivno ljubeznijo do matere in izredno močnim sovraštvom do očeta (maščevanje). Romantičnost opazimo tudi v popisovanju t. i. skrivnostnih dogodkov in v retrospekciji. Realističnost pa srečamo pri opisovanju običajnih kmečkih shodov pri Obrščaku in v zaključku romana. {{Wikivir}} == Vir in literatura ==

Deseti brat: Razlika med redakcijama