Nemčija: Razlika med redakcijama

}}

 

 

{{glavni|Politika in uprava Nemčije}}

Po politični ureditvi je Nemčija [[federacija|zvezna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]], državno ureditev opredeljuje [[Ustava Nemčije|ustava]] (''Grundgesetz''), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manjšimi spremembami ostala v veljavi tudi po združitvi [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne]] ter [[Zahodna Nemčija|Zahodne Nemčije]] leta 1990. Zakonodajno oblast imata parlament ([[Bundestag]]) in predstavniški svet [[Nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]] ([[Bundesrat]]).

|}

 

Na Nemškem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih držav ter [[Prusija|Prusijo]]. Vendar leta [[1848]] se je začel boj za združitev Nemčije, saj to pomeni boljše gospodarske razmere. Ustanovili so [[Frankfurt]]ski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, saj se je bal, da bo z meščansko urejeno Nemčijo izgubil oblast. Tako je bilo za približno 20 let to združevanje prestavljeno. Leta [[1862]] pa so se upi nemških meščanov uresničili. Pruski kralj [[Viljem I.]] je začel združevati nemčijo pod svojim vodstvom, saj je ugotovil, da bo več delavcev v državi prineslo izboljšanje industrijskih razmer, to pa več [[denar]]ja. Tako je nastala Nemčija, ki je obstajala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

 

Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru [[kapitalizem|kapitalističnega]] [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] prinesel velik gospodarski [[napredek]], medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čim prej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega [[kmetijstvo|kmetijstva]], z gradnjo [[prometnica|prometnic]], še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo [[infrastruktura|infrastruktur]], s preobrazbo [[izobraževanje|izobraževalnega]] sistema itd.

 

Med najbolj znanimi spomeniki sta zagotovo [[Berlinski zid]] in [[Brandenburška vrata]].

Berlinski zid je bil dolg preko 150 km in je nekoč delil vzhodni in zahodni Berlin. Padel je 9. novembra [[1989]] po več kot 28 letih. Padec Berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini.