|
|office=POBIJALEC ĆETNIKOV}}
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
'''Barack Nigger Obama IV.''' ([[angleščina|angleško]] {{Avdio-IPA|En-us-Barack-Hussein-Obama.ogg|bəˈrɑːk huːˈseɪn oʊˈbɑːmə}}), [[Američani|ameriški]] [[pravnik]] in [[politik]], nekdanji [[Senat Združenih držav Amerike|pornoigralec]] in sedanji [[predsednik Združenih držav Amerike]], * [[4. avgust]] [[1961]], [[Honolulu, Havaji|Honolulu]], [[Havaji]], [[Združene države Amerike|ZDA]].
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
Obama, potomec Kenijca in Američanke evropskih korenin, je pričel z javnim delovanjem kot organizator v revnejših skupnostih mesta [[Chicago]]. Diplomiral je iz pornografije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]] in nekaj časa delal na področju [[državljansko pravo|državljanskega prava]] v odvetniški firmi, med 1992 in 2004 pa je tudi poučeval [[ustavno pravo]] na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]. Politično kariero je pričel kot predstavnik 13. okrožja v senatu zvezne države [[Illinois]].
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
Po neuspešni kandidaturi za poslanca predstavniškega doma [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriškega kongresa]] je bil izvoljen za predstavnika Illinoisa v ameriškem senatu, leta 2007 pa se je odločil potegovati za položaj predsednika države kot kandidat [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]]. Na volitvah 4. novembra 2008 je premagal [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanca]] [[John McCain|Johna McCaina]] in zaprisegel kot 44. predsednik ZDA, mandat pa je nastopil 20. januarja 2009. Je prvi [[Afroameričani|Afroameričan]] na tem položaju v zgodovini države. Devet mesecev po izvolitvi je prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]].<ref name="Nobelova nagrada">{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/svet/obama-letosnji-nobelovec-za-mir/214181|title=Obama letošnji nobelovec za mir|work=[[MMC RTV-SLO]] |date=9.10.2009 |accessdate=9.10.2009}}</ref> 6. novembra 2012 je bil po porazu [[Mitt Romney|Mitta Romneyja]] izvoljen še v drugi predsedniški mandat. Obdobje njegovega predsednikovanja so zaznamovali ukrepi za ublažitev posledic [[Gospodarska kriza 2008|svetovne gospodarske krize]] v ZDA, pa tudi zunanjepolitične odločitve, kot so [[Iraška vojna|umik oboroženih sil iz Iraka]], povečanje vojaške prisotnosti v [[Invazija na Afganistan 2001|Afganistanu]] in posredovanje v [[Libija|Libiji]].
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
Barack Obama je tudi avtor knjig ''Sanje mojega očeta'' (izvirno ''Dreams from my Father'') in ''Pogum za upanje'' (izvirno ''The Audacity of Hope'').
[[Slika:A big perch at Bear Mead - geograph.org.uk - 1187197.jpg|sličica]]
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
== Družina, otroštvo, mladost ==
Obamov oče, Barack Hussein Obama st. (1936-1982) je prišel iz Nyang'oma Kogelo, mesteca na vzhodnem bregu [[Jezero Ukerewe|Viktorijinega jezera]], v [[Kenija|Keniji]] in je bil pripadnik ljudstva [[Luo]] (etnična skupina na zahodu te države)<ref>[http://www.gencircles.com/users/kristinhopper/3/data/13052 GenCircles: ''Barack Hussein Obama , Sr. (attended East-West Center in Hawaii)'']</ref>. Obamova mati, Stanley Ann Dunham (1942-1995) je bila iz mesta [[Wichita, Kansas|Wichita]] in je imela [[Irska|irske]], [[velika Britanija|britanske]]<ref>[http://professional.bu.edu/pdfs/bu-cpe-genealogy_quick_self_test.pdf ''Ancestry of Stanley Ann Dunham''] (Center for Professional Education, Boston University; PDF; 28 kB)</ref> in [[Nemčija|nemške]] prednike.<ref>[http://www.usatoday.com/news/washington/2009-06-04-obama-roots_N.htm USA Today: Researchers: Obama has German roots]</ref> Obamova starša sta se spoznala kot študenta na Univerzi Havajev v Manoi (University of Hawaii at Manoa), na tečaju [[Ruščina|ruščine]]. Na Havajih sta se leta 1961 tudi poročila, po drugih državah v ZDA so bile poroke med belci in črnci še prepovedane.
[[Slika:BarackObamaCertificationOfLiveBirthHawaii.jpg|thumb|left|120px|Rojstni list]]
Leta 1964 sta se ločila. Oče, ki je bil štipendist kenijske vlade, je nadaljeval študij ekonomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], nato se je vrnil v domovino, kjer je delal na ministrstvu za gospodarstvo. Obama ga je videl samo še enkrat, za božične praznike 1971, ko se je družina za en mesec ponovno združila. Obamov oče je imel več žena, tako ima Barack po očetovi strani tri starejše in tri mlajše polbrate ter polsestro Aumo Obama.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,567286,00.html |title=Wie Auma Obama mit Deutschland haderte|author=Florian Gathmann, Gregor Peter Schmitz, Jochen Schönmann |journal=[[Spiegel Online]]|date= 24. julij 2008 |accessdate=2012-02-08 |language=de}}</ref> Oče je imel težave z depresijami in alkoholom. Obamova mati je bila [[kulturna antropologija|kulturna antropologinja]], intelektualka z življenjsko filozofijo »ne gradi zidov okrog sebe« in je od sina veliko pričakovala. Leta 1965 se je poročila z [[Indonezija|Indonezijcem]] Soetoro,<ref>[https://www.timesonline.co.uk/article/0,,2089-2569704,00.html The Sunday Times, 28. Januar 2007: ''Secrets of Obama family unlocked''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> ki je na Havajih študiral geografijo. Družina se je 1967. leta preselila na [[Džakarta|Džakarto]] v Indoneziji. Tam je Obama najprej obiskoval katoliško osnovno šolo, nato državno, multireligiozno šolo. Rodila se je polsestra Maya,<ref>[http://viz.cwrl.utexas.edu/files/obama_tree4_428353a.jpg University of Texas: ''The Obama Family Tree''] – ''Letzter Abruf 15. Februar 2011''</ref> vendar je tudi ta mešana družina kmalu razpadla. Obamova mati je bila pogumna in ambiciozna, izmenjaje je živela med Indonezijo in Havaji, dokler ni doktorirala. V Indoneziji se je angažirala kot svetovalka Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) na področju kreditiranja razvoja vasi. Pozneje se je zaposlila pri najstarejši indonezijski banki, da bi sodelovala pri največjem trajnem finančnem programu za revnejše sloje na svetu.
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
Obama se je poleti 1971 vrnil k starim staršem, Madelyn (1922-2008) in Stanleyju Dunhamu (1918-1992) na Havaje. Nudila sta mu oporo in ga vzgajala. Ded je šolo razumel kot vnukovo življenjsko varščino. Poslala sta ga v renomirano privatno šolo Punahou School, ki so jo bili ustanovili [[misijonar]]ji, leta 1979 jo je uspešno zaključil. Tam se je izkazal tudi kot odličen košarkaš, videl se je že v vlogi profesionalnega igralca.<ref>David Remnick: ''Barack Obama - Leben und Aufstieg.'' Berlin Verlag GmbH, Berlin 2010, S. 143</ref>
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
== Študij in poklic ==
Izobraževanje je nadaljeval dve leti na Occidental Collegeu v [[Los Angeles]]u, nato pa je dve leti študiral politične vede - mednarodne odnose, na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]] v New Yorku, članici [[Ivy League]].
Leta 1985 se je preselil v [[Chicago]], kjer se je začelo triletno obdobje organizatorskega dela med ljudmi.<ref>[http://www.law.uchicago.edu/faculty/obama/cv.html University of Chicago Law School: ''Barack Obama: Curriculum Vitae''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> Tu se je priučil političnih spretnosti, uporabljal je nekatere metode [[Saul Alinski|Saula Alinskega]], ki ga imajo za očeta komunalnega organiziranja. Sodeloval je s cerkvenimi skupnostmi in delal pri chicaških projektih za izboljšanje življenja v revnejših delih mesta. Na ulicah chicaškega predela South Side je Obama končno našel svoje mesto v črni Ameriki. Poleti 1988 je prvič potoval v Evropo in obiskal sorodnike v [[Kenija|Keniji]]. Sledil je triletni študij na pravni fakulteti [[univerza Harvard|harvardske univerze]], ki ga je v roku in z odliko končal. Tam je bil tudi izvoljen kot prvi temnopolti glavni urednik prestižne pravne revije Harvard Law Review. O boju za svojo identiteto, ki je označil njegova deška leta, piše Obama v knjigi ''Sanje mojega očeta''.
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
Leta 1992 se je za stalno vrnil v Chicago in se prvič politično angažiral. Ob volitvah [[Bill Clinton|Billa Clintona]] za [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]] je pripravil uspešno kampanjo za registracijo volivcev in mobiliziral skoraj 150.000 Afroameričanov,<ref>[http://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/January-1993/Vote-of-Confidence/ Gretchen Reynolds: ''Vote of Confidence'' (Chicago Magazine, Januar 1993)] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> kar je pripomoglo k izvolitvi Carol M. Braun, demokratinje in prve Afroameričanke v ameriškem senatu. Od leta 1993 je delal v majhni odvetniški družbi Miner, Barnhill in Galland, ki je bila specializirana za primere v zvezi z državljanskimi pravicami. Do leta 2004 je tudi poučeval na pravni šoli [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]].<ref>{{cite web|url=http://www.nytimes.com/2008/07/30/us/politics/30law.html?pagewanted=all|title=As a Professor, Obama Enthralled Students and Puzzled Faculty|accessdate=2011-04-25|last=Kantor|first=Jodi|date=2008-07-30|work=New York edition|publisher=[[The New York Times]]|pages=A1|language=en|archiveurl=http://www.webcitation.org/5yCzsDCYF|archivedate=2011-04-25}}</ref>
[[Slika:Obama_family_portrait_in_the_Green_Room.jpg|thumb|right|220px|Uradna fotografija družine Obama]]
Bodočo ženo Michelle Robinson je spoznal leta 1988, oba sta obiskovala harvardsko univerzo. Michelle je kasneje dobila zaposlitev v prestižni chicaški odvetniški družbi Sidley & Austin, kamor je na delovno prakso poleti 1989 prišel Barack Obama. Michelle je bila njegova nadrejena. Ob koncu poletja sta postala par in se zaročila leta 1991. Poročila sta se 3. oktobra 1992, imata dve hčeri: Malio Ann, roj. 1998 in Natasho (»Sasho«), roj. 2001. Michelle Obama je bila do konca 2008 zaposlena v javni upravi mesta Chicago.<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/estrada/299645|title= Če Baracku Obami uspe veliki met|accessdate= |date= 19.2.2008|format= |author= Maroje Mihovilović|publisher=Dnevnik}}</ref>
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
== Politična kariera ==
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
=== Poslanec iz Chicaga ===
Leta 1996 se je zares podal v [[politika|politiko]]. Začel je zbirati podpise za kandidaturo za [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratskega]] poslanca v [[senat Illinoisa]] in uspel. Izvoljen je bil v 13. [[Okrožje Združenih držav Amerike|okrožju]] južnega dela mesta Chicago, ki vključuje pomembno upravno enoto z univerzo in muzeji [[Hyde Park]], in to kot predstavnik mešanega, ne pretežno črnskega okrožja. To je tudi del mesta Chicago z dolgo zgodovino voljenja reformističnih politikov.
V senatu je prevzel predsedovanje komiteju za javno zdravstvo in družbene storitve. Sodeloval je pri pisanju zakonske iniciative za pomoč revnim delavskim družinam in delal na predlogu zakona za pomoč ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Zagovarjal je predlog, da mora zdravstveno zavarovanje prevzeti stroške pregledov preventivnih mamografij. Pomagal je organizacijam, ki so si prizadevale za pravice gejev in lezbijk ter povečal sredstva za preventivo in zdravljenje aidsa. Eden njegovih največjih dosežkov je, da je [[Illinois]] postal prva zvezna država, kjer mora policija zaslišanja zaradi umorov snemati na video, kar je pomembno predvsem za črnsko skupnost. Poostrili so tudi nadzor nad nošenjem orožja. Za te in podobne predloge je Obami uspelo skleniti koalicijo s svojimi političnimi nasprotniki.<ref>{{navedi novice| author=Peter Slevin |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/02/08/AR2007020802262.html |title=Obama Forged Political Mettle In Illinois Capitol |work=[[The Washington Post]] |date=9. februar 2007}}</ref>
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
Demokrat Obama je bil leta 1998 in leta 2002 ponovno izvoljen v [[senat Združenih držav Amerike|senat]]. Vmes je leta 2000 v boju za mesto v predstavniški dom [[Kongres Združenih držav Amerike|kongresa]] doživel poraz, saj ga je premagal demokratski protikandidat, nekdanji črni panter Bobby L. Rush.<ref>{{navedi novice| author=Edward McClelland |url=http://www.salon.com/news/feature/2007/02/12/obama_natural/ |title=How Obama Learned to Be a Natural |work=[[Salon.com]] |date=12. februar 2007}}</ref>
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
=== Senator iz Illinoisa ===
[[Slika:BarackObamaportrait.jpg|thumb|180px|Senator Barack Obama]]
Leta 2004 se je v senatu nepričakovano sprostil sedež. Tokrat je bil Obama dovolj previden, da je pridobil blagoslov kongresnika [[Jesse Jackson|Jesseja Jacksona]] ml., ki naj bi razmišljal o kandidaturi, a si je nato premislil. Vse se je stekalo na njegov mlin. Obamov politični strateg in voditelj volilne kampanje za zvezni senat je postal David Axlerod. Na konvenciji [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratske stranke]] 27. julija 2004 v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], kjer so potrdili [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] za predsedniškega kandidata, je bil Obama izbran za glavnega govornika in je s svojo mladostno energijo ter živahno [[Retorika|retoriko]] navdušil vse navzoče. Opisal je svojo družinsko zgodbo, ki je utemeljila njegovo vero v ameriške sanje in se na koncu zavzel za ameriško enotnost:<ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A19751-2004Jul27.html Washington Post, 27. Juli 2004: ''Transcript: Illinois Senate Candidate Barack Obama''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref>
{{navedek|Ni liberalne Amerike in konservativne Amerike – so [[Združene države Amerike]]. Ni črne Amerike in bele Amerike in latinske Amerike in azijske Amerike: so Združene države Amerike. Kritiki bi našo deželo radi razrezali in razkosali v rdeče države in modre države: rdeče so republikanske, modre pa demokratske. A tudi zanje imam novice. Častimo vsemogočnega Boga v modrih državah, v rdečih pa ne maramo, da nam zvezni agenti brskajo po naših knjižnicah. Vodimo malo bejzbolsko ligo (Little League je ameriška neprofitna organizacija, ki omogoča otrokom igranje bejzbola) v modrih državah in imamo gejevske prijatelje v rdečih državah. So domoljubi, ki nasprotujejo vojni v Iraku, in so domoljubi, ki jo podpirajo. Eno ljudstvo smo in vsi slovesno obljubljamo zvestobo zvezdam in trakovom, vsi branimo Združene države Amerike.}}
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
Govor ga je naredil slavnega po vsej državi in mu prinesel veliko simpatij. Odslej je bil obravnavan kot nova zvezda demokratov in morebitni kandidat za [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]]. Potem sta dva njegova najresnejša tekmeca - Jack Ryan in Alan Keyes - »uničila« sama sebe. Na volitvah je zmagal s 70 odstotki glasov. Ko je 4. januarja 2005 zaprisegel kot ameriški senator, je bil Barack Obama že politična zvezda.
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
Postal je član več senatnih odborov, se pridružil [[Republikanska stranka (ZDA)|republikancu]] [[John McCain|Johnu McCainu]] pri ustvarjanju reforme priseljenske politike, z republikanskima senatorjema [[Richard Lugar|Richardom Lugarjem]] in [[Tom Coburn|Tomom Coburnom]] pa se je povezal pri zakonu o omejevanju dostopa do orožja. [[Lobiranje|Lobiral]] je proti onesnaževanju voda z [[jedrski odpadek|jedrskimi odpadki]], za pomoč [[Demokratična republika Kongo|Kongu]], za razkritje prispevkov za kampanje, za zmanjševanje izpustov [[Toplogredni plin|toplogrednih plinov]], za postopno zmanjševanje števila vojakov v [[Irak]]u in za zmanjševanje nevarnosti [[Jedrski terorizem|jedrskega terorizma]]. Njegov pomembnejši dosežek je bila pobuda za [[Etika|etično]] reformo politike.
Postal je tudi član zunanjepolitičnega senatnega odbora, v okviru katerega je obiskal [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], [[Bližnji vzhod]], [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in [[Afrika|Afriko]].
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
V zveznem senatu [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresa ZDA]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] je bil peti temnopolti senator v zgodovini ZDA. Družina se ni preselila, zato je Obama redno vsak teden potoval med [[Washington, D.C.|Washingtonom]] in [[Chicago]]m.<ref name="MonografijaObama">{{navedi knjigo |author=New York Times: KELLER, Bill (ur.), ABRAMSON, Jill (ur.) |year=2009 |title=Obama : zgodovinska pot |publisher=Založba Sanje |pages=237 |ISBN=978-961-92533-5-9 |COBISS=247270144}}</ref>
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
=== Predsedniški kandidat ===
Obama je kandidiral za predsednika v času, ko se je še vedno izgubljal po hodnikih Kapitola v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], saj je bil senator komaj dve leti. Uradna razglasitev kandidature za predsednika je bila 10. februarja 2007, v [[Springfield, Illinois|Springfieldu]], [[Illinois]]. Dan je bil izredno mrzel. Obama se je zavil v plašč in šal in pod govorniški oder, da občinstvo, 18.000 ljudi, ni videlo, so mu postavili grelec. Nagovoril je vse generacije ter svojo kampanjo predstavil ne toliko kot kandidaturo, pač pa kot gibanje.<ref>[http://archive.is/20120713090647/projects.washingtonpost.com/2008-presidential-candidates/issues/candidates/barack-obama/%23top-priorities Washington Post (2008): Fragen an den Präsidentschaftskandidaten Barack Obama] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref>
[[Slika:Flickr_Obama_Springfield_01.jpg|thumb|220px|Uradna razglasitev kandidature za predsednika, Springfield, 10.2.2007]]
Stal je pred kapitolom v Springfieldu, kjer je svojo politično kariero začel [[Abraham Lincoln]], in se spomnil Lincolnovih slavnih besed, ko je pozval k ukinitvi suženjstva: »Hiša, ki bo znotraj razdeljena, ne more stati.« Po Obamovem mnenju je bila država zdaj razdeljena zaradi spridenega ozračja v Washingtonu, vlade, okužene s cinizmom, priložnostne korupcije in majhnostjo politike. Obljubil je skorajšnji konec vojne v [[Irak]]u, univerzalno zdravstveno zavarovanje in povečanje energijske neodvisnosti.
Že po treh mesecih so mu dodelili varovanje [[Tajna služba ZDA|tajne službe]], saj je prejel nekaj rasno motiviranih groženj.<ref name="MonografijaObama"/>
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
==== Strankarske preliminarne volitve ====
Začeli so se dolgi meseci kampanje. Po začetnem viharnem zanimanju in navdušenju, ki sta sledili razglasitvi, so kmalu zabredli v finančne težave. Da bi pritegnili nove sponzorje, predvsem male darovalce, so uporabili internet in skozi celo kampanjo podirali rekorde v zbiranju denarja. V kampanji, v kateri so večinoma delali mladi med dvajsetim in tridesetim letom, so uporabili [[Facebook]], [[YouTube|Youtube]], [[Twitter]] in vse možnosti, ki jih ponuja internet, da bi ustvarili čim večjo skupino prostovoljcev za delo na terenu in neposredno nagovarjanje volivcev - tudi od vrat do vrat. In res so zgradili mrežo prostovoljcev po vsej državi. Mladi v ZDA se še nikdar niso tako zanimali za politični proces in njihova – navadno porazna udeležba ob takih dogodkih – še nikdar ni bila tako visoka.<ref name="Predsedniške volitve ZDA 2008">{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/sajovic-kaja.pdf|title= Predsedniške volitve ZDA 2008|accessdate= |date= 2008|format= diplomsko delo|author= Kaja Sajovic|publisher=FDV}}</ref>
Po mnenju nekaterih analitikov je internet spremenil volitve 2008 na enak način, kot je na boj med [[John F. Kennedy|Johnom F. Kennedyjem]] in [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]] leta 1960 odločilno vplivala televizija.
Na prvih strankarskih preliminarnih volitvah za izbor predsedniškega kandidata Demokratske stranke v zvezni državi [[Iowa]], kjer je večinsko belo prebivalstvo (95 odstotkov), je Obama zmagal. Ta zmaga je bila zelo pomembna, dala je odgovor na vprašanje, ali je lahko nominiran temnopolti kandidat. Glavna protikandidatka je bila senatorka [[New York (zvezna država)|New Yorka]] [[Hillary Clinton]], soproga bivšega predsednika ZDA [[Bill Clinton|Billa Clintona]] (1994-2002), izkušena in vešča političnega parketa. Sledile so volitve v zelo pomembnem [[New Hampshire]]u, kjer je slavila Hillary. V ZDA je 50 zveznih držav. Ostali kandidati - Christopher Dodd, Joe Biden, Bill Richardson in Dennis Kucinich so kmalu izpadli iz boja, le tretji kandidat [[John Edwards]] je odstopil šele 30. januarja 2008.
BARACK IS THE BEST NIGGER! FUCK TRUMP!
==== Dolga bridka bitka Obame in Clintonove ====
[[Slika:Democraticprimary2008.gif|thumb|250px|left|Kartogram volilnih izidov po zveznih državah - vijolična b. Obama, zelena b. Clinton, oranžna Edwards]]
Po »super torku« (''Super Tuesday''), 5. februarju 2008 je Obama zmagal v trinajstih, Clintonova pa v devetih državah, vendar je bilo število delegatov v korist Clintonove. Na preliminarnih volitvah 9. februarja v [[Washington (zvezna država)|Washingtonu]], [[Louisiani]] in [[Nebraski]] ter 10. februarja v državi [[Maine]]u, je zmagal Obama v vseh štirih zveznih državah. V taboru Clintonove niso načrtovali boja dlje od 5. februarja, prišlo je do medsebojnih trenj in kljub mreži bogatih donatorjev je zmanjkovalo denarja. Hillary Clinton je zaradi poraza zamenjala vodjo kampanje, sicer svojo prijateljico, Patti Solis Doyle, ki je veliko podpore uživala med volivci z [[Latinska Amerika|latinskoameriškimi]] koreninami.<ref name="Predsedniške volitve ZDA 2008"/> Nasprotno pa je Obamova ekipa, ki sta jo vodila in usmerjala Axelrod in Plouffe, oblikovala »prostor za 5. februar in naprej«, v okviru katerega so denar in organizacijo izjemno pazljivo odmerili večini držav, v katerih so potekale preliminarne volitve in strankarska zborovanja. Tudi internetno zbiranje sredstev se je uspešno nadaljevalo. Volivci v tem, kako nekdo vodi kampanjo, vidijo tudi povezavo s kasnejšim vodenjem države in Obama se je odrezal bolje.<ref name="Vzroki neuspeha Hillary Clinton">{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/mikec-spela.pdf|title= Predsedniške volitve ZDA 2008|accessdate= |date= 2010|format= diplomsko delo|author= Špela Mikec}}</ref>
{{DEFAULTSORT:Obama, Barack}}
Na preliminarnih volitvah 12. februarja je Obama zmagal v treh državah in prevzel vodstvo. V [[Virginija|Virginiji]] 64 odstotkov, v [[Maryland]]u 60 odstotkov, v [[Zvezno okrožje Kolumbija|District of Columbia]] celo 75 odstotkov glasov. Po zmagi na svojih rodnih [[Havaji]]h s 76 odstotki in v [[Wisconsin]]u z 58 odstotki glasov, je dosegel zmago v desetih državah.
Na preliminarnih volitvah 4. marca, potekale so v štirih državah, je Hillary Clinton v [[Teksas]]u, [[Ohio|Ohiu]] in [[Rhode Island]]u porazila Obamo. Edino v [[Vermont]]u je zmagal Obama z 59 odstotki glasov; v Teksasu je osvoji 48 ter v Ohiu 44 odstotkov glasov in tako osvojil dodatne delegate za strankarsko konvencijo. S tem mu je uspelo zadržati vodilno mesto v tesnem boju. 8. marca je zmagal Obama v številčno najmanjši državi [[Wyoming]] z 61 odstotki glasov in osvojil dodatnih 7 delegatov.
Glede domačih tem sta se oba kandidata zavzemala za domala enako usmeritev vlade, prizadevala pa sta si pokazati razlike v njuni zunanji politiki. Obama je uporabil vse svoje govorniške in pripovedniške spretnosti.
V marcu je za škandal poskrbel Obamov pastor, častiti Jeremiah Wright.<ref>{{navedi novice |url= http://www.delo.si/clanek/o291959 |title=Obama zašel v težave |accessdate= |date=29.4.2008 |work=Delo}}</ref> Mediji so izbrskali posnetke njegovih protiameriških pridig, tudi o [[Rasizem|rasistični]] Ameriki. Obama je sporne pridige obsodil, problem pa delno rešil s prelomnim govorom o rasi v Ameriki, ki so ga mnogi takoj primerjali s tistim JFK-jevim o katolicizmu. Kot politik mešane rase je moral Obama za dosego svojih političnih ciljev hoditi po tanki liniji, da je bil privlačen za belce in da je hkrati še vedno zadovoljeval pričakovanja temnopoltih.
Po številu izbranih delegatov je vodil Obama s 1.328 pred Clintonovo, ki je osvojila 1.190 delegatov. Ko so se vključili še superdelegati, ki niso vezani volji ljudstva, je Obama vodil s 1.527, Clintonovo pa je podpiralo 1.428 vseh delegatov. Za zmago je bilo potrebno pridobiti podporo 2.025 delegatov.
Z nadaljevanjem izenačene bitke se je izostrila retorika v obeh taborih. 7. marca se je razpravljalo okoli izjave Obamove svetovalke Samanthe Power, da je Clintonova »pošast«, zaradi česar je morala odstopiti. Že naslednji dan je bila na sporedu [[Iraška vojna|vojna v Iraku]]. Iz štaba Clintonove so novinarji dobili e-mail »Obamov plan za Irak« s komentarjem, da on sploh nima plana za umik, čeprav je to njegova osrednja točka kampanje. Obamovo osebje je odgovorilo in protikandidatki pripisalo cinizem, nezaupanje ter pripravljenost na vse, da dobi nominacijo. Bivši predsednik Clinton je v začetku marca na zborovanju v [[Misisipi]]ju izjavil, da bi bila njegova soproga in Obama, če bi kandidirala skupaj kot kandidata za predsednico in podpredsednika [[Bela hiša|Bele hiše]] »nezaustavljiva moč«. Po njegovem mnenju bi Obama osvojil urbana območja in premožnejše volivce, Hillary pa tradicionalno ruralna območja. Obama je odgovoril, da ne razume, kako lahko nekdo, ki je na drugem mestu, ponuja podpredsedniško mesto nekomu, ki je na prvem mestu. Tabor Clintonove se je v nadaljevanju poslužil umazane kampanje, napadov na osebni ravni, čemur se je Obama skušal izogibati.<ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/43644/zenska-na-robu-zivcnega-zloma|title= Ženska na robu živčnega zloma |accessdate= |date=30.5.2008|format= |author= Marcel Štefančič, jr.|work=Mladina}}</ref>
[[Slika:Barack_Obama_and_Ted_Kennedy_in_Hartford%2C_February_4%2C_2008.jpg|thumb|220px|Barack Obama in Ted Kennedy, Hartford, 4.2.2008]]
Anketa tednika ''[[Newsweek]]'' je 8. marca pokazala rezultate na nacionalni ravni, da Obama in Clintonova tečeta »mrtvi tek« s 45 odstotkov glasov za Obamo in 44 odstotkov za Clintonovo. Obama je vodil med mladimi, temnopoltimi, visoko izobraženimi. Clintonova je imela večino med starejšimi belci z nižjo izobrazbo.<ref>{{navedi novice |url=http://www.24ur.com/novice/svet/clintonova-in-obama-se-naprej-izenacena.html |title=Clintonova in Obama še naprej izenačena|accessdate= |date=6.2.2008 |work=[[24ur.com]]}}</ref>
V začetku aprila je odstopil Mark Penn, glavni strateg negativne kampanje Hillary Clinton in krivec za njen propad.<ref name="Predsedniške volitve ZDA 2008"/> Kasneje se je izvedelo, da ga je zagovarjal Bill Clinton. Delitev med demokrati je šla na mlin republikanskemu predsedniškemu kandidatu Johnu MacCainu, saj so mnogi demokratski volivci izjavljali, da bodo dali glas njemu, če ne bo izbran njihov demokratski favorit.
Zaradi tesne bitke s Clintonovo je postal Obama trdoživ in še boljši kandidat. Na svojo stran si je pridobil kar nekaj uglednih demokratov, med drugimi [[Edward Moore Kennedy|Teda Kennedyja]], ki je menil, da je Obama primernejši kandidat od Clintonove za združitev stranke in države.<ref name="Vzroki neuspeha Hillary Clinton"/> Obamo je tudi javno podprl razočarani republikanec, nekdanji državni sekretar [[Collin L. Powell]].
V začetku maja je postajalo jasno, da bo Obama demokratski kandidat za predsednika. Po zmagah na državnih konvencijah in volitvah v zveznih državah in samo treh porazih od začetka maja, si je Barack Obama s podporo skoraj 400 superdelegatov zagotovil kandidaturo za predsednika z 2.117 delegati. Počakati so morali samo še na demokratsko strankarsko konvencijo v [[Denver, Kolorado|Denverju]], kjer se je njegova kandidatura potrdila. Hillary in Bill Clinton sta Obamo na konvenciji dostojanstveno podprla.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/svet/demokrati-praznujejo-zgodovinsko-noc/91696 |title=Demokrati praznujejo zgodovinsko noč|accessdate= |date=28.8.2008 |work=MMC RTV SLO}}</ref>
==== Tekma za Belo hišo ====
[[Slika:Biden_Obama_3b.jpg|thumb|220px|Joe Biden in Barack Obama, Springfield, avgust 2008]]
Obamov protikandidat je bil izkušeni [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanski]] senator iz [[Arizona|Arizone]], [[John McCain]]. Za svojo kampanjo je najel številne člane Busheve politične ekipe.<ref>{{navedi novice |url=http://voices.washingtonpost.com/thefix/inner-circle/mccains-inner-circle-revisited.html |title=McCain's Inner Circle -- Revisited |author=Chris Cillizza |work=The Fix |publisher=The Washington post |date=14.2.2008 |accessdate=24.6.2008}}</ref>
Po tem, ko je bil izbran za predstavnika demokratov na volitvah 2008, je moral Obama izbrati še podpredsednika, ki bo z njim na čelu države. Dne 23. avgusta 2008 je Obama objavil, da je podpredsedniški kandidat [[Joe Biden]], njegov konkurent na preliminarnih volitvah, dolgoletni senator iz [[Delaware]]a in eden od najizkušenejših ameriških politikov. Po izbiri podpredsednika je Obama nadaljeval kampanjo s sloganom »Yes We Can« s potovanji v mnoge zvezne države in v govorih izpostavljal svoj program. Konec julija je odšel na odmevno turnejo po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[Evropa|Evropi]], z namenom, da se predstavi v predsedniški luči. Med potovanjem se je izkazalo, da je Obama politična rock zvezda.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/svet/obama-po-uspesni-turneji-na-oceh-rojakov/90735|title= Obama po uspešni turneji na očeh rojakov|accessdate= |date= 28.7.2008 |author= Ksenja Tratnik|work=MMC RTV-SLO}}</ref> McCainova ekipa je začela z napadalnimi oglasi, od katerih se je Obamov tabor ogradil. Obama je sodeloval v treh predsedniških debatah, v katerih je, po mišljenju mnogih kritikov, porazil svojega republikanskega protikandidata, Johna McCaina. Medtem ko je Barack Obama izžareval mladost in spremembe, je republikanski nominiranec John McCain, ki je med kampanjo dopolnil 72 let, stavil na svojo imenitno biografijo.
[[Slika:ElectoralCollege2008.svg|thumb|250px|left]]
Volitve so bile 4. novembra 2008 in Obama je svojo kampanjo prekinil šele popoldne tega dne. Zgodaj zjutraj je odšel na volišče, popoldne pa je - že tradicionalno na dan vsakih volitev - odigral košarkaško tekmo z bližnjimi sodelavci in prijatelji. Koncem dneva se je umaknil domov v predmestje Chicaga in s svojo družino čakal na rezultate volitev. Po zaprtju vseh volišč in objavi rezultatov, je Barack Obama osvojil glasove v 29, McCain v 21 zveznih državah in tako zbral 365 elektorskih glasov nasproti McCainovih 173.<ref>{{cite web|url=http://www.realclearpolitics.com/epolls/2008/president/us/general_election_mccain_vs_obama-225.html|title=General Election: McCain vs. Obama|accessdate=February 20, 2009|publisher=Real Clear Politics| archiveurl= http://web.archive.org/web/20090217083055/http://www.realclearpolitics.com//epolls//2008//president//us//general_election_mccain_vs_obama-225.html| archivedate= February 17, 2009| deadurl= no}}</ref> Obama je prestopil prag, ki je bil 270 elektorskih glasov in postal je 44. [[predsednik Združenih držav Amerike]].
=== Predsednik ZDA - prvi mandat ===
==== Svečana prisega ====
[[Slika:US_President_Barack_Obama_taking_his_Oath_of_Office_-_2009Jan20.jpg|thumb|220px|Slovesna prisega predsednika ZDA Baracka Obame, 20.01.2009]]
20. januarja 2009 je Obama zaprisegel na zahodni strani Kapitola, kjer so sužnji svojčas žgali opeke, žagali les in polagali kamne za njegove temelje. Na travniku National Mall, nekdanji suženjski tržnici, se je zbrala skoraj dvomilijonska množica, ki se je raztezala vse do spomenika [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]], predsedniku, ki je odpravil [[suženjstvo]]. Nad celotno – najbolj pričakovano inavguracijo od [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] naprej – je bilo čutiti Lincolnovo navzočnost. In prav dan poprej so se Američani poklonili državnemu prazniku ob rojstvu dr. [[Martin Luthr King|Martina Luthra Kinga]] ml., velikega borca za državljanske pravice, čigar navzočnost je bilo čutiti tudi med volitvami in inavguracijo.
Ko je Obama prisegel, da bo branil ustavo, je njegova roka počivala na žametni [[Sveto pismo|Bibliji]], ki jo je leta 1861 uporabil Lincoln. Predsednik vrhovnega sodišča John G. Roberts ml. in Barack Obama, dva ustavna strokovnjaka, ki sta bila odlična govornika, sta imela kar nekaj težav, da sta se prebila skozi prisego.
Prisega je bila tako velik zgodovinski dogodek, da je Obamov nastopni govor postal večji kot njegove besede in bolj prežet s pomenom kot karkoli, kar je povedal. Resnoben, realistični ton nastopnega govora je presenetil tiste, ki so pričakovali bolj vzvišeno retoriko iz njegove kampanje. Med vrsticami je ostro kritiziral [[George W. Bush|G. W. Busha]]. Izpostavil je naraščajoče število zaplenjenih domov, zaprta podjetja, izgubljene službe, drago zdravstveno varstvo, upadanje kakovosti šol, energetsko odvisnost in grožnjo podnebnih sprememb. Resna drža in resnobna retorika Baracka Obame sta sporočali, da ni nikakršno božanstvo in da razplet zgodbe ne bo preprost.
Med tem, ko sta bila Obama in Bush s soprogama na poti na slovesno prisego, je 93 članov osebja [[Bela hiša|Bele hiše]] v petih urah pospravilo imetje družine Bush in skrbno zložilo v predale osebne predmete Obamovih. Ob prihodu vsake nove administracije je bila opravljena hitra menjava, ne da bi v hišo na naslovu Avenija Pensilvanija vstopil en sam selivec.<ref name="MonografijaObama"/>
==== Prve odločitve ====
Obama je zelo hitro sestavil svojo sanjsko ekipo izobraženih in izkušenih sodelavcev. Dejal je, da bi bili Američani zaskrbljeni, če bi v najbolj kritičnih časih za gospodarstvo imenoval ljudi brez izkušenj. Ni bilo nujno, da so se kandidati v vsem strinjali z njim. Bil je pragmatik in sestavil pisan kabinet, v katerem so bili tako levičarji kot bolj sredinski politiki. In kar nekaj kadra je bilo tudi iz Clintonove administracije. Državna sekretarka, ki je odgovorna za ameriško zunanjo politiko, je postala [[Hillary Clinton|Hillary Rodham Clinton]]. V tej vladi je bilo vendarle manj kadrovanja po osebnih poznanstvih in politikov z dobrimi zvezami, kakršni so končali visoko v Bushevi vladi.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/prvi-temnopolti-predsednik-zda-obama-od-sprememb-v-pragmatizem.html|title= Prvi temnopolti predsednik ZDA Obama od sprememb v pragmatizem|accessdate= |date= 25.12.2008|format= |publisher= Delo,povzeto po STA}}</ref>
[[Slika:Obama_cabinet_meeting_2009-11.jpg|thumb|220px|Obamov kabinet v letu 2009]]
21. januarja je šef Obamovega kabineta Rahm Emanuel naročil vladnim agencijam in ministrstvom, naj zamrznejo vse uredbe, ki jih je v zadnjih dneh sprejela administracija nekdanjega predsednika Georgea Busha in še niso v veljavi. Nova administracija jih je namreč pred začetkom izvajanja želela ponovno preučiti. Gre sicer za običajen korak ob menjavi administracij v [[Bela hiša|Beli hiši]].
Obama je tudi začel uresničevati svoje obljube glede taborišča [[Guantanamo]] na [[Kuba|Kubi]], saj naj bi tamkajšnji vojaški tožilci na njegovo prošnjo za 120 dni ustavili vse primere pred vojaškimi komisijami.<ref name="24ur.com o koncu sojenj v Guantanamu">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/novice/svet/obama-takoj-zavihal-rokave.html |title=Konec sojenj v Guantanamu |accessdate= |date=21. januar 2009 |format= |publisher=24ur.com,povzeto po STA }}</ref>
V naslednjih dneh je nadaljeval z izpolnjevanjem nekaterih predvolilnih obljub.
Novi ameriški predsednik se je v prvem tednu sestal z ekipo vrhunskih gospodarskih in finančnih strokovnjakov, s katerimi so poskušali oblikovati strategijo, ki bi omogočila obvladovanje napetih finančnih razmer in oživitev gospodarstva, ki se je znašlo v največji krizi po veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Slednje se je Obama želel lotiti s stimulacijskim paketom, vrednim okoli 825 milijard dolarjev, ki sta ga morala potrditi tudi oba domova ameriškega kongresa.
Kot je dejal ob zaprisegi, si bi s pogumnimi in hitrimi dejanji prizadeval ne le ustvariti nova delovna mesta, temveč postaviti nove temelje za gospodarsko rast.<ref name="24ur.com o koncu sojenj v Guantanamu">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/novice/svet/obama-takoj-zavihal-rokave.html |title=Konec sojenj v Guantanamu |accessdate= |date=21. januar 2009 |format= |publisher=24ur.com,povzeto po STA }}</ref>
==== Zunanja politika ====
===== Irak =====
V nasprotju s tedanjim večinskim mnenjem je Obama na protivojnem zborovanju 2. oktobra 2002 javno zavrnil iraško vojno.
»Zavedam se, da bo invazija na [[Irak]] brez jasnega vzroka in brez močne mednarodne podpore samo spodbudila ogenj na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], podprla najslabše namesto najboljše impulze v [[Arabski svet|arabskem svetu]], okrepila novačenje [[Al Kaida|Al Kaide]]. Nisem proti vsem vojnam. Sem proti neumnim vojnam.«
Leta 2007 je predstavil načrt umika. Dne 27. februarja 2009 je napovedal konec bojnih misij ZDA v Iraku, okupiranem od leta 2003 in umik večine tamkajšnjih ameriških vojaških enot v 18 mesecih. Te so zapustile Irak kot je bilo načrtovano do 19. avgusta 2010. Od konca leta 2011 naj bi ostalo v državi le nekaj enot za zaščito [[Veleposlaništvo|veleposlaništva]] in usposabljanje iraške vojske.<ref>[http://www.whitehouse.gov/the_press_office/Remarks-of-President-Barack-Obama-Responsibly-Ending-the-War-in-Iraq/ Whitehouse.gov: ''Remarks of President Barack Obama – As Prepared for Delivery: Responsibly Ending the War in Iraq''] (Camp Lejeune, North Carolina, 27. Februar 2009) – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref>
===== Izrael in Palestina =====
Po Obamovem ultimatu, da se v času enega leta najde trajna rešitev za izraelsko-palestinski spor, sta se na neposrednih pogajanjih prvič sešla [[Benjamin Netanjahu]] in [[Mahmud Abbas]]. Srečanje je bilo 2. septembra 2010 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]].<ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2010/sep/02/middle-east-peace-talks-israel Chris McGreal (The Guardian, 3. September 2010): ''Middle East peace 'in a year' ''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> Tri tedne kasneje je Obama sklical [[Generalna skupščina OZN|Generalno skupščino ZN]], da te dogovore podprejo in priznajo, da sta varnost [[Izrael]]a in resnična sprava dosegljiva le z neodvisno [[Palestina|Palestino]] in samo z miroljubnimi sredstvi.<ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2010/sep/23/barack-obama-middle-east-peace The Guardian, 23. September 2010: ''Barack Obama calls on UN to support Middle East peace talks''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref>
===== Afganistan in Pakistan =====
Medtem, ko je [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] v preteklosti že uporabljala brezpilotna letala, jih je za vojaške raketne napade začel uporabljati ameriški predsednik George Bush ml. S pakistanskim kolegom, avtoritarnim generalom [[Pervez Mušaraf|Pervezom Mušarafom]], je sklenil dogovor o vojaških napadih na severozahodu in zahodu [[Pakistan]]a, ki so ju sicer nadzorovali [[talibani|talibanski]] uporniki in pripadniki [[Al Kaida|Al Kaide]]. Pod Obamo se je število napadov z brezpilotnimi letali povečalo skoraj za šestkrat v primerjavi z obdobjem Bushevega drugega mandata.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/clanek/137499|title= Letala, ki znajo ubijati sama|accessdate= |date= 23.1.2011|format= |author=Damijan Slabe|publisher=Delo }}</ref>
Tudi v [[Afganistan]]u so se po nareku Obame močno povečali raketni napadi, ki so terjali številne civilne žrtve.
Afganistan so ZDA napadle 7. oktobra 2001. Samo za neposredne stroške operacije Trajna svoboda, so ameriški davkoplačevalci odšteli 420 milijard dolarjev, trenutno pa gre iz proračuna zanjo okoli dve milijardi dolarjev na teden. V najdaljši vojni v ameriški zgodovini je doslej padlo več kot 2500 zavezniških vojakov, od teh več kot 1600 Američanov, tisoče mrtvih civilistov pa v zadnjih desetletjih ni nihče uradno prešteval. Trenutno je v Afganistanu okoli 100.000 ameriških vojakov, med 40.000 do 50.000 vojakov [[NATO|NATA]] in še kakih 100.000 zasebnih pogodbenikov.
Februarja 2009 je Barack Obama ukazal napotitev 17.000 dodatnih vojakov v Afganistan, 1. decembra 2009 pa se je število vojakov v Afganistanu povečalo na 33.000. Novi vojaki so se tja napotili v prvi polovici leta 2010, umik ameriških sil pa je bil načrtovan za konec leta 2011.
22. junija 2011 je v težko pričakovanem govoru o delnem umiku ameriške vojske iz Afganistana, Barack Obama dejal: »Amerika, nastopil je čas, da se osredotočimo na gradnjo države tukaj doma!« Ljudstvu je tako sporočil - umik 10.000 vojakov do konca leta 2011, ostalih 23.000, ki jih je kot del okrepitev poslal v Afganistan, pa se naj bi vrnilo do začetka jeseni 2012. Nekateri so bili mnenja, da je to prehiter umik in s tem zaletavi konec dokaj uspešne ofenzive.<ref>{{navedi splet |url= http://m.delo.si/clanek/159354/ |title= Umik iz Afganistana|accessdate= |date= 23.6.2011|format= |author= Boris Čibej|publisher=Delo}}</ref>
[[Slika:Obama_and_Biden_await_updates_on_bin_Laden.jpg|thumb|left|220px|Predsednik Obama in najožji sodelavci spremljajo vojaško [[Operacija Neptunovo kopje|operacijo Neptunovo kopje]]]]
[[Slika:President_Obama_on_Death_of_Osama_bin_Laden.ogv|thumb|Televizijski prenos nagovora državljanom ob smrti [[Osama bin Laden|Osame bin Ladna]], 1. maj 2011 ob 23.35]]
Pripadniki posebnih enot ameriške vojske so 1. maja 2011 po ukazu predsednika ZDA Baracka Obame vdrli v hišo v pakistanskem [[Abbottabad]]u, 55 km od [[Islamabad]]a in ubili ameriškega sovražnika številka ena, [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladna]].<ref name="rip">[http://www.spiegel.de/politik/ausland/terror-us-spezialkraefte-toeten-osama-bin-laden-a-760021.html US-Spezialkräfte töten Osama Bin Laden] in: [[Spiegel Online]] vom 2. Mai 2011</ref> Kmalu zatem so njegovo truplo odvrgli v [[Indijski ocean]] in tako preprečili, da bi njegovo zadnje počivališče postalo svetišče za nove skrajneže.
Novica o bin Ladnovi likvidaciji je v ZDA sprožila veselje, uspešnost dela predsednika pa je bila za kratek čas ocenjena 9-11 odstotkov višje kot prej. Navdušenje se je sicer kmalu poleglo, uspešna operacija pa je odmevala le še v okviru druge predvolilne kampanje predsednika Obame.
===== Arabska pomlad =====
Obama se je zadržano odzval na proteste v [[Arabski svet|arabskem svetu]] in se oglasil v podporo demokraciji dežele šele po revoluciji v [[Tunizija|Tuniziji]].<ref>{{Navedi splet|author=Jackson Diehl|url=http://voices.washingtonpost.com/postpartisan/2011/01/obama_to_mubarak_dont_change.html|title=Obama to Mubarak: Forget Tunisia|publisher=Washington Post|date=2011-01-20|accessdate=2011-05-28|language=en}}</ref>
V začetku februarja 2011 je Obama preko posebnega odposlanca ZDA pozval egiptovskega predsednika [[Hosni Mubarak|Hosnija Mubaraka]] k odstopu.<ref>{{Navedi splet|url=http://theweek.com/article/index/211670/egyptian-uprising-is-obama-trying-to-force-mubarak-out|title=Egyptian uprising: Is Obama trying to force Mubarak out?|publisher=The Week|date=2011-02-02|accessdate=2011-05-28|language=en}}</ref> Dne 11. februarja je pohvalil revolucijo v [[Egipt]]u - zaradi nenasilja in zadržanosti egiptovske vojske - vendar je opozoril, da so pred Egipčani »težki dnevi«.<ref>{{Navedi splet|url=http://articles.cnn.com/2011-02-11/us/egypt.us.reaction_1_egyptian-people-egyptian-president-hosni-mubarak-egyptian-revolution?_s=PM:US|title=Obama praises Egyptian revolution|publisher=CNN|date=2011-02-11|accessdate=2011-05-28|language=en}}</ref>
Dne 23. februarja 2011 je pozval Obama libijskega voditelja [[Omar Moamer el Gadafi|Moamerja el Gadafija]] naj ustavi nasilje nad svojim ljudstvom v [[Državljanska vojna|državljanski vojni]] v [[Libija|Libiji]]. Libijcem pa je obljubil pomoč, pri tem ni izključil niti vojaškega posredovanja.<ref>[http://www.handelsblatt.com/politik/international/obama-wir-halten-uns-alle-optionen-offen/3876616.html Handelsblatt, 23. Februar 2011: ''Obama: „Wir halten uns alle Optionen offen!“'']</ref> 26. februarja je razglasil, da je Gadafi legitimnost izgubil in da mora odstopiti.<ref>[http://www.nytimes.com/2011/02/27/world/africa/27nations.html?_r=1&hp Security Council Calls for War Crimes Inquiry in Libya]</ref> Posvaril ga je z ameriško [[vojaška intervencija|vojaško intervencijo]].<ref>[http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9A04E4D81E3FF93BA35750C0A9679D8B63&ref=davidesanger Discord Grows On the Politics Of Intervention]</ref> 17. marca je ukazal ameriškim pilotom, naj začnejo z zračnimi napadi na libijsko vojsko. Odločitev je sledila po pogovorih z zunanjo ministrico [[Hillary Clinton]], svetovalko Samantho Power in veleposlanico v ZN Susan Rice, saj niso želeli ponoviti napake iz leta 1994, ko ZDA z nevmešavanjem niso preprečile [[genocid v Ruandi|genocida v Ruandi]].<ref>{{Navedi splet|author=Helene Cooper, Steven Lee Myers|url=http://www.nytimes.com/2011/03/19/world/africa/19policy.html?_r=1|title=Obama Takes Hard Line With Libya After Shift by Clinton|publisher=New York Times|date=2011-03-18|accessdate=2011-05-28|language=en}}</ref>
Na domače kritike o pomanjkanju informacij glede ciljev, trajanja, stroškov vojaškega posega in neupoštevanju Kongresa<ref>[http://www.politico.com/news/stories/0311/51843.html John Boehner rips President Obama on Libya]</ref> <ref>[http://www.washingtontimes.com/news/2011/mar/24/president-obama-has-lost-his-legitimacy-to-remain-/ KUHNER: Obama’s impeachable war]</ref>, se je Obama odzval 28. marca z nagovorom državljanom.
Pojasnil je, da je vojaška operacija proti Gadafijevi vojski skrajni ukrep, da se prepreči pokol v [[Bengazi]]ju in se izvrši [[resolucija (pravo)|resolucija]] [[Varnostni svet OZN|VS ZN]] št.1973.<ref>[http://www.welt.de/print/die_welt/politik/article12914687/Die-starken-Frauen-von-Washington.html Die starken Frauen von Washington]</ref> Z evropskimi zavezniki in nekaterimi arabskimi državami podprti letalski napadi, so zaustavili pohod Gadafijeve vojske in omogočili upornikom ponovno zavzetje nekaterih izgubljenih mest. [[Združene države Amerike|ZDA]] so svojo vodilno vlogo - kot napovedano - prenesle na [[NATO]], da bi zase zmanjšale tveganje in stroške. ZDA ne bi mogle posredovati pri vsakem zatiranju ljudstva, tukaj pa so imele edinstveno priložnost, da so se izognili »grozovitemu pokolu« - na podlagi libijske prošnje po pomoči z mandatom ZN in mednarodne, tudi arabske, pomoči. Če to ne bi storili, bi bila zlorabljena ameriška identiteta, destabilizirane bi bile sosednje države Libije, zadušen arabski demokratični proces in lahko bi uničilo verodostojnost ZN. Na dolgi rok bi bilo tudi dražje za ZDA. Cilj – odstavitev Gadafija in graditev demokracije – je stvar samih Libijcev. Njegovo strmoglavljenje od zunaj bi razdelilo koalicijo in zahtevalo uporabo zemeljskih sil ali tveganje velikega števila civilnih žrtev zaradi zračnih napadov. Ta napaka je bila storjena že v vojni v Iraku in se ne bi smela ponavljati. Embargo na prodajo orožja Libiji, ustavitev denarnih tokov, nadzor prepovedi letenja in spodbujanje opozicije k padcu Gadafija se je nadaljevalo še naprej.
Obama se je na koncu zavzel za človekoljubno vojaško posredovanje ob naravnih nesrečah, genocidu, za ohranitev regionalne varnosti in svetovne trgovine - potem, ko bi bile ZDA zaprošene za pomoč, ko bi druge države prevzele svoj delež in bi se vsi udeleženi držali načela pravičnosti in miru. Na ta način bi lahko in morale ZDA podpreti ljudstva, ki si želijo demokracije.<ref>[http://www.americanrhetoric.com/speeches/barackobama/barackobamalibyanationspeech.htm Barack Obama: ''Address to the Nation on Libya'' (28. März 2011, National Defense University, Washington, D.C.)]</ref>
Opazovalci ocenjuje ta odlomek kot »Obamovo doktrino«, prvič so imenovani Obamovi pogoji za vojaško posredovanje ZDA.<ref>[http://www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,753714,00.html Gregor Peter Schmitz (Der Spiegel, 29. März 2011): ''Rede zum Libyen-Einsatz: Obamas Schlappe an der Heimatfront'']; [http://www.zeit.de/politik/ausland/2011-03/libyen-obama-washington-kriegsdoktrin Martin Klingst (Die Zeit, 29. März 2011): ''Libyen-Einsatz: Plädoyer für die humanitäre Intervention'']</ref>
==== Notranja politika ====
===== Gospodarstvo =====
Glavni članek: [[Ekonomija Združenih držav Amerike|Ekonomija ZDA]]
Obama je v predvolilni kampanji obljubil nadzor nad proračunskimi odhodki, zmanjšanje javnega dolga ter nižjo obdavčitev srednjega in nižjega razreda.
Prevzel je težko dediščino – upadanje zaposlenosti za 800.000 delovnih mest na mesec, negativno stopnjo gospodarske rasti okoli 8 odstotkov, zadolženost ZDA približno 50 odstotkov [[Bruto domači proizvod|BDP]] itd.<ref>{{navedi splet |url= http://www.reporter.si/svet/ferfila-gospodarstvo-je-%C5%A1ibka-to%C4%8Dka-obame/12077 |title= Gospodarstvo je šibka točka Obame|accessdate= |date= 20.10.2012|format= |publisher= Reporter}}</ref>
Obljubil je načrt obnove gospodarstva in izpostavil, kako pomembno je preživetje ameriške avtomobilske industrije, le-ta pa mora po koncu procesa reševanja dejansko delovati. Kot del svojega načrta je omenil tudi pomoč lastnikom domov, ki jim grozi zaplemba.
Novoizvoljeni predsednik ZDA je napovedal, da se bo stanje ameriškega gospodarstva sicer še poslabšalo, preden ga bo zajelo izboljšanje.
Ameriški predsednik Barack Obama je v [[Denver, Kolorado|Denverju]] 17.2.2009 podpisal enega od največjih stimulacijskih paketov v zgodovini te države, vrednega kar 787 milijard dolarjev.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/clanek/72330|title= Obama najprej napoveduje poslabšanje gospodarstva|accessdate= |date= 7.12.2008|format= |publisher= Delo|author=Ma.J/STA}}</ref>Ta naj bi bil namenjen predvsem za infrastrukturo in izobraževanje ter ohranil in ustvaril 3,6 milijona delovnih mest ter tako ublažil finančno krizo.
6. septembra 2010 je napovedal še drugi paket pomoči gospodarstvu v vrednosti 50 milijard dolarjev, predvsem za izgradnjo infrastrukture.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ce-787-milijard-ne-bo-dovolj-nov-paket.html|title= 787 milijard ne bo dovolj, nov paket?|accessdate= |date= 18.2.2009|format= |publisher=24ur.com }}</ref>
Obama izboljšuje zaupanje vlagateljev v gospodarstvo in kapitalske trge.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042249229|title= Obama izboljšuje zaupanje vlagateljev v ameriško gospodarstvo|accessdate= |date= 4.3.2009|format= |author= Nuša Brank|publisher=Dnevnik}}</ref>
Clinton, ki je vodil ZDA v času največjega gospodarskega razcveta, je zatrdil, da je Obama s svojo administracijo preprečil še hujše posledice velike svetovne gospodarske krize.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/svet/clinton-stopil-v-bran-obame-in-njegovega-vodenja-zda/290892|title= Clinton stopil v bran Obame in njegovega vodenja ZDA|accessdate= |date= 6.9.2012|format= |author= Charlotte|publisher=MMC RTV SLO}}</ref>
Gospodarsko okrevanje ZDA se nadaljuje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.nlbskladi.si/borze-v-preteklem-tednu/clanek/144-Gospodarsko-okrevanje-ZDA-se-nadaljuje|title= Gospodarsko okrevanje ZDA se nadaljuje|accessdate= |date= 4.2.2013|format= |author= Blaž Hribar|publisher=NLB Skladi}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://washington.embassy.si/index.php?id=2786|title= Gospodarski položaj ZDA|accessdate= 1.6.2013|date= |format= |work= Veleposlaništvo RS v ZDA}}</ref>
===== Zdravstvena reforma - »Obamacare« =====
[[Slika:Health_insurance_reform_bill_signature_20100323.jpg|thumb|left|220px|Podpisana zdravstvena reforma - Bela hiša, 23. marec 2010]]
[[Zdravstveni sistem v ZDA|Ameriški zdravstveni sistem]] je liberalen in v privatni lasti, posledično to pomeni precej višje cene različnih zdravstvenih storitev. Je najdražji zdravstveni sistem na svetu, z dragimi zavarovalnimi premijami.<ref name="Večer.com o ameriškem zdravstvu">{{navedi splet |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009111905487210 |title=Ameriško zdravstvo |date=19.11.2009 |format= |author=Kšela Juš|publisher=Večer}}</ref> V predvolilnem boju je Obama obljubil zdravstveno reformo, kar ni uspelo celi vrsti predsednikov od leta 1912. Do leta 2013 naj bi imel vsak ameriški državljan urejeno zdravstveno zavarovanje.
Veliko časa in energije je bilo potrebno, da je zdravstvena reforma postala zakon, saj so farmacevtski lobiji, republikanci in konservativni mediji udarili z vso silo po Obamovi administraciji. A demokrati so zbrali dovolj glasov za reformo in Obami je uspel največji domači projekt. Zgodovinski zakon je podpisal 23. marca 2010.
Od reforme naj bi imela največ koristi velika večina od 45 milijonov Američanov, ki si doslej niso mogli urediti zdravstvenega zavarovanja. Zdaj jim bo na pomoč pri plačevanju premij priskočila država. Zavarovalnicam bo odslej prepovedana diskriminacija bolnikov. Sicer pa zavarovalnice naj ne bi bile na slabšem, saj bodo pridobile na milijone novih strank, ki si do sedaj niso mogle privoščiti obiska pri zdravniku ali nakupa zdravil. Posledično bodo profitirale tudi farmacija in bolnišnice. Večje breme naj bi nosili le bogatejši Američani, ki bodo od leta 2013 plačevali za 3,8 odstotka višje davke na investicijske dohodke ter prav tako vplačevali več v vladno zdravstveno shemo Medicare. Ta je namenjena upokojencem nad določeno starostjo in najrevnejšim (Medicaid). Uvedel jo je že pred pol stoletja predsednik [[Lyndon B. Johnson|Lyndon Johnson]]. Višji davčni režim bo tako doletel le družine, ki imajo več kot 250.000 dolarjev letnega dohodka.<ref name="MladinaZdravje">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/50088/ |title=Definitivno dve Ameriki |date=25.3.2010 |format= |author=Erik Valenčič |work=Mladina}}</ref>
==== Ponovne volitve 2012 ====
[[Slika:Mitt_Romney_and_Barack_Obama_Oval_Office_meeting_2012-11-29.jpg|thumb|right|220px| Mitt Romney in Barack Obama, srečanje v Ovalni sobi, 29.11.2012]]
V začetku aprila 2011 je Obama izrazil namero, da bo na predsedniških volitvah 2012 kandidiral za drugi predsedniški mandat.<ref>[http://www.huffingtonpost.com/2011/04/04/barack-obama-2012-campaign_n_844221.html Huffington Post, 4. April 2011: ''Barack Obama 2012 Campaign Officially Launches (VIDEO)'']</ref> Kampanjo za ponovno izvolitev je začel s sloganom »Forward« (Naprej). Republikanski protikandidat je bil senator [[Mitt Romney]], s katerim sta bila izenačeno, dolgotrajno in trdo volilno kampanjo.<ref>[http://archive.is/20130106010528/www.tagesschau.de/ausland/uswahl822.html Tagesschau.de, 7. November 2012: ''Präsidentschaftswahl in den USA: Obama hat es noch einmal geschafft.''] Abgerufen am 7. November 2012</ref><ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2012/nov/07/barack-obama-speech-full-text Text von Obamas Siegesrede]</ref><ref>[http://www.washingtonpost.com/blogs/ezra-klein/wp/2012/11/07/obamas-victory-speech-behind-the-return-of-the-presidents-rhetoric/ www.washingtonpost.com (Kommentar zur Rede)]</ref>
6. novembra 2012 je Obama dosegel zmage predvsem v t. i. swing državah (nestanovitnih državah), ki so tradicionalno znane po nihanju volivcev – to so [[Kolorado]], [[Florida]], [[Iowa]], [[Nevada]], [[Ohio]], [[Pensilvanija]] in [[Virginija]]. Obama je osvojil večje število ljudskih in elektorskih glasov in tako ostal v [[Bela hiša|Beli hiši]]. Njegov namestnik [[Joe Biden]] je bil prav tako ponovno izvoljen za [[podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednika ZDA]].<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=nv9NwKAjmt0&feature=related Video seiner Siegesrede] Obamov zmagoslavni govor ob ponovni izvolitvi</ref>
=== Predsednik ZDA - drugi mandat ===
==== Inavguracija ====
[[Slika:First_Family_2013_Inauguration_Day_portrait.jpg|thumb|220px|Obamova družina - Modra soba, 20.1.2013]]
Obamova prisega je potekala v nedeljo, ker ustava določa, da mora predsednik svoj drugi mandat začeti opoldne 20. januarja. Skromna slovesnost je bila v Modri sobi [[Bela hiša|Bele hiše]] in poleg sodnika vrhovnega sodišča Johna Robertsa so bili tam le še novinarji in Obamova družina.
Javna, veličastnejša prisega z govorom, parado in plesi je bila na sporedu v ponedeljek, pred okoli 800.000-glavo množico na Kapitolu. Američani imajo po štirih letih manj ogreta srca za Obamo, ki začenja svoj drugi mandat z nogami na tleh. V govoru je orisal glavne prioritete ter potrdil zavezanost, da izpelje zadane politične spremembe na področju gospodarstva, priseljenske zakonodaje, podnebnih sprememb in nadzora nad orožjem. Predsednik ima malo časa za spremembe zakonodaje, saj se čez eno leto pričnejo priprave na kongresne volitve leta 2014.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/svet/foto-michelle-drzala-biblijo-obama-prisegel-se-drugic.html |title= Michelle držala biblijo, Obama prisegel še drugič|accessdate= |date= 20.1.2013|format= |work= 24ur,povzeto po STA}}</ref>
==== Odnos Barackove administracije do zasebnosti državljanov ====
Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih]] 11. septembra 2001 je takratna Busheva administracija močno poostrila nadzor nad elektronskimi komunikacijami državljanov, pogosto zelo nepregledno in neselektivno. V nasprotju s pričakovanji je Obamova administracija tovrstno politiko nadaljevala in celo poglobila, kar se je izkazalo po izbruhu [[afera Snowden|afere Snowden]], s pojasnilom, da je tovrstno početje v dobro državljanom. <ref>{{navedi splet |url= http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5925544|title=Agencija za uničevanje zasebnosti |accessdate= |date=12. junij 2013 |format= |work=7 dni }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/145244/zaupajte-vladi-pustite-se-nadzirati/|title=Zaupajte vladi, pustite se nadzirati! |accessdate= |date=13. 6. 2013 |format= |work=Mladina d.d. }}</ref>
== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Združenih držav Amerike|seznam predsednikov ZDA]]
== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Zunanje povezave ==
* http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042223084/ Odlomek iz knjige Pogum za upanje
* http://www.delo.si/clanek/74033 Kosilo petih predsednikov v Beli hiši
* http://www.rtvslo.si/svet/obama-abas-in-netanjahu-v-iskanju-miru/212715
* http://www.siol.net/novice/svet/2012/08/casovnica_ameriskih_predsedniskih_volitev_2012.aspx
* http://www.delo.si/novice/svet/ameriskevolitve2012/v-zivo-obami-drugi-mandat.html
* http://www.finance.si/8325766/ Kaj prinaša drugi mandat Baracka Obame
* http://www.rtvslo.si/svet/si-bo-obama-s-tokratnim-govorom-tlakoval-pot-v-zgodovino/302253
* http://www.dnevnik.si/svet/monsanto-mocnejsi-od-bele-hise-in-kongresa
* http://www.delo.si/novice/svet/orozarska-reforma-levica-ocita-obami-da-je-premehak.html
* http://www.delo.si/novice/svet/odbor-ameriskega-senata-potrdil-predlog-imigracijske-reforme.html
* http://www.rtvslo.si/svet/drzave-druga-za-drugo-zavracajo-prosnjo-snowdna-za-azil/312260
; v angleščini
{{Kategorija v zbirki}}
* [http://www.barackobama.com/ Obama '08—BarackObama.com]
* [http://www.whitehouse.gov/ Uradna spletna stran Bele hiše]
* [http://www.telegraph.co.uk/news/picturegalleries/worldnews/2071443/Barack-Obama-a-life-in-pictures.html B.Obama: Življenje v slikah]
* [http://www.youtube.com/watch?v=Fe751kMBwms Yes We Can]
* [http://www.youtube.com/embed/MU9V6eOFO38 Mitt Romney o Baracovih volivcih]
{{-}}
{{Navpolja
|title=Položaji in priznanja
|list1=
{{s-start}}
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[George W. Bush]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=2009–danes}}
{{s-inc}}
{{s-par|us-sen}}
{{s-bef|before=[[Peter Fitzgerald]]}}
{{s-ttl|title= Senator ZDA iz Illinoisa|years=2005–2008}}
{{s-aft|after=[[Roland Burris]]}}
{{s-par|us-il-sen}}
{{s-bef|before=[[Alice Palmer (političarka)|Alice Palmer]]}}
{{s-ttl|title=Državni senator Illinoisa<br />iz 13-tega okrožja|years=1997–2004}}
{{s-aft|after=[[Kwame Raoul]]}}
{{s-dip}}
{{s-bef|before=[[Nicolas Sarkozy]]}}
{{s-ttl|title=[[G8|Vodja G8]]|years=2012}}
{{s-aft|after=[[David Cameron]]}}
{{s-ach}}
{{s-bef|before=[[Martti Ahtisaari]]}}
{{s-ttl|title=[[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec za mir]]|years=2009}}
{{s-aft|after=[[Liu Xiaobo]]}}
{{s-ppo}}
{{s-bef|before=[[Carol Moseley Braun]]}}
{{s-ttl|title=[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratski kandidat]] za<br />senatorja ZDA iz [[Illinois]]a|years=2004}}
{{s-aft|after=[[Alexi Giannoulias]]}}
{{s-bef|before=[[Harold Ford, Jr.|Harold Ford]]}}
{{s-ttl|title=Glavni govornik Konvencije demokratske stranke |years=2004}}
{{s-aft|after=[[Mark Warner]]}}
{{s-bef|before=[[John F. Kerry|John Kerry]]}}
{{s-ttl|title=[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratski kandidat]] za<br />[[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav]]|years=2008, 2012}}
{{s-inc|recent}}
{{s-end}}
}}
{{Navpolja
|title= Članki, povezani z Barackom Obamo
|list1=
{{USSenIL}}
{{Predsedniki ZDA}}
{{Nobelova nagrada za mir}}
{{Time Person of the Year}}
}}
{{-}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Obama, Barack}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški politiki]]
| 