Redakcija: 14:42, 16. januar 2017 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:58, 10. februar 2017 uredi razveljavi 89.142.107.191 (pogovor) vse Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 21: * [[Mammalia]] (sesalci) }} hahhahahahhahuahuahahah šapappaeewwra '''Plazílci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij\|znanstveno ime]] '''Reptilia''') so [[vretenčarji]], (s [[hrbtenica\|hrbtenico]] iz vretenc) prav tako kot [[ribe]], [[dvoživke]], [[ptiči]] in [[sesalci]]. [[Latinščina\|Latinsko]] ime »''reptilia''« pomeni plaziti se. Ime skupini ustreza, saj večina plazilcev svoje telo vleče po podlagi, čeprav imajo nekatere vrste tudi razvite noge. Plazilci so hladnokrvni in vse življenje dihajo s [[pljuča\|pljuči]] in nimajo [[Preobrazba (biologija)\|preobrazbe]], kakršno imajo dvoživke. Njihova telesna temperatura se prilagaja okolju in je včasih le neznatno višja od tiste v okolju. Po obliki so si zelo različni, telo imajo lahko okroglo ali ploščato, drugi pa iztegnjeno in črvasto z nogami ali pa brez njih. [[Vrat]] je kratek in negibljiv, ali pa je dolg in upogljiv.<ref name=brehm>Theo Jahn (1982). ''Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS\|ID=45116}}</ref> qa ~~So prva od življenja v [[voda\|vodi]] neodvisna skupina vretenčarjev. Pred izsušitvijo jih varuje luskasta [[koža]], zarodkov razvoj pa poteka v celoti na kopnem.~~ Izlegajo [[Amniota\|amniotska jajca]] - to so [[jajce\|jajca]] z [[apnenec\|apnenčasto]] ali [[pergament]]asto lupino, ki preprečuje izhlapevanje tekočine iz jajca. Večina plazilcev jajca odlaga ([[oviparija]]), za mnoge pa je značilna živorodnost ([[viviparija]]) ali pa samice skotijo žive mladiče, ki pa se malo pred tem izležejo v notranjosti samice iz jajc ([[ovoviviparija]]).<ref name="mrsic">[[Narcis Mršić\|Mršić N.]] (1997). ''Plazilci (Reptilia) Slovenije''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 92-93. ISBN 961-234-029-3 {{COBISS\|ID=65274624}}</ref> Danes so plazilci razširjeni na vseh [[celina]]h razen [[Antarktika\|Antarktike]] in so razporejeni v štirih [[red (biologija)\|redovih]]: Vrstica 187: [[Slika:SnakeSkelLyd.jpg\|thumb\|200px\|right\|Okostje kače]] [[Slika:Crocodile skeleton.PNG\|thumb\|200px\|right\|Okostje krokodila]] [[Okostje]] plazilcev je pokostenelo, [[hrustanec]] se pojavlja le pri gekonih in kuščarjih v repnem delu [[hrbtenica\|hrbtenice]]. Med posameznimi skupinami so v obliki in zgradbi okostja precejšne razlike. Pri večini plazilcev ima hrbtenica lepo razvidni vratni, hrbtni, ledveni, križni in repni del in je sestavljena iz [[vretence\|vretenc]]. Zaradi izgube okončin pri kačah in kačam podobnih plazilcih je prišlo do sprememb v hrbtenici. Število vretenc in [[rebro\|reber]] pa je odvisno od dolžine telesa.<ref name="brehm">Theo Jahn (1982). ''Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS\|ID=45116}}</ref> * Želve imajo manj kot 30 vretenc. Imajo oklep sestavljen iz zgornjega in spodnjega dela. Oba dela sta med seboj povezana s kostjo. Rebra in večina vretenc so zlita z zgornjim delom oklepa. Želve nimajo [[grodnica\|grodnice]]. </br>Okostje želve (glej sl. desno): 1-lobanja; 2-vratna vretenca; 3-okolčje (''scapula''); 4-nadlahtnica (''humerus''); 5-podlahtnica (''ulna''); 6-koželjnica (''radius''); 7,8,9-prvi,tretji,peti prst; 10-hrbtna vretenca; 11-plastron (trebušni ščit); 12-oplečje (''ilium''); 13-križnična vretenca; 14-mečnica (''fibula''); 15-golenica (''tibia'')

Plazilci: Razlika med redakcijama