Črno morje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m →Hidrografija: slog |
||
Vrstica 12:
Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v Marmarsko in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref>
Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e (SO<sub>4</sub><sup>2-</sup>) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO<sub>2</sub>).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine,
Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]].
| |||