Tržaška pokrajina: razlika med redakcijama

dodanih 10.956 zlogov ,  pred 4 leti
m
 
== Zgodovina ==
Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta 177 pr. n. št. cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta 51 pr. n. št. omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''.
Od leta [[1947]] do leta [[1954]] je ozemlje pripadalo [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnemu Tržaškemu Ozemlju]], ki je zavzemalo tudi vso zahodno [[Istra|Istro]] do reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]], torej današnja mesta [[Koper]], [[Izola]], [[Piran]], [[Umag]], [[Novigrad]] in [[Buje, Istra|Buje]].
 
Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]].
 
=== pod Habsburžani ===
Večji problemi so nastajali le z mogočnimi [[Beneška republika|Benečani]], s katerimi so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnim [[Jadransko morje|Jadranom]], dokler ni bilo mesto od leta 1382 pod okriljem [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Tedaj je bila današnja [[Tržaška pokrajina]] razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro.
 
Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali praktično avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se nemoteno razvijala. Leta 1719 je bil Trst razglašen za svobodno pristanišče, s čimer se je začelo za mesto najugodnejše obdobje njegove [[zgodovina|zgodovine]].
 
=== Ilirske province ===
Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in propadu Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]].
 
{{glavni|Ilirske province}}
 
=== znova pod Habsburžani ===
Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad današnjo Tržaško pokrajino in Istro.
Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena leta 1857 z dograditvijo železniške proge [[Južna železnica|Dunaj-Trst]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po važnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]].
[[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|300px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]]
 
Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti.
 
=== Prva svetovna vojna ===
[[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski iredentist slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan.
 
=== prvič pod Italijo ===
Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo]].
Tako je bila k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]].
 
To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo.
 
Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] je bil julija 1920 požgan. Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov.
Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju trga Oberdan.
 
=== Druga svetovna vojna ===
V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Ko so leta 1944 [[Nemci]] začeli uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s [[krematorij]]em, je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Računajo, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] umrlo okoli 5000 internirancev, v veliki večini Slovenci.
 
V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Fašizem|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[Bazovica|bazoviški]] rudnik, danes italijanski nacionalni spomenik [[Fojbe|Foiba di Basovizza]].
 
Po podatkih [[ANED]], je od 42 vlakovnih kompozicij, ki so z območja Italije odpeljale deportirance samo v taborišče [[Dachau]], kar 30 odpeljalo s tržaške železniške postaje, večina vlakov iz Trsta pa je šla za [[Auschwitz]], večinoma Slovencev, Hrvatov ter Judov, vendar o njiovem številu ni ohranjenih podatkov.
 
[[Slika:Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg|300px|thumb|Jugoslovanska vojska v Trstu, maj 1945]]
1. maja 1945 so enote [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|Jugoslovanske armade]], Komande mesta Trst, delavskih bataljonov pod vodstvom OF in [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so do tedaj čakale v Štivanu, na robu občine. Ko so šli proti že osvobojenemu Trstu so puške namerili kar v prsi prvih partizanov, ki so jih srečali.
 
[[Slika:La Borsa 25.7.04.JPG|300px|thumb|Poslopje tržaške borze, danes sedež Trgovinske zbornice]]
 
Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so "Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod nemške okupacije in izpod [[Italija|italijanske države]]. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, tudi zato, ker jo je na Tržaškem, Goriškem in Koprskem spremljal val nasilja, ki se je izražal v aretacijah več tisočev, po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ki so nasprotovali jugoslovanskemu komunističnemu političnemu načrtu - del aretiranih je bil v presledkih izpuščen; v stotinah naglo izvršenih obsodb - žrtve so bile večinoma vržene v kraška brezna, imenovane [[fojbe]]; ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali bili ubiti med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije (med njimi je treba omeniti zloglasnega v [[Borovnica|Borovnici]])."<ref>http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm</ref>
 
Pod pritiskom zahodnih zaveznikov je Jugoslovanska armada zapustila Trst 12. junija 1945.
 
=== po Drugi svetovni vojni ===
Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] , so bile jugoslovanske vojaške enote zaradi angloameriškega diktata prisiljene zapustiti Trst in se umakniti za t.i. Morganovo linijo. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, je bila ponovno uvedena Julijska krajina. Z uveljavitvijo mirovne pogodbe je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil.
{{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}}
 
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]].
 
== Viri ==
51.288

urejanj