Triglavski dom na Kredarici: Razlika med redakcijama

[[Slika:Otvoritev Triglavske koče, 1896.jpg|sličica|Otvoritev koče leta 1896,<br>([[Jakob Aljaž]] sedi pod dimnikom)]]

 

 

== Triglavski dom ==

 

 

O koči je pričel [[Jakob Aljaž]] razmišljati med gradnjo stolpa, ko je moral z Belcem in pomočniki prespati v Dežmanovi koči, ki je veljala za nemško kočo. Oskrbnik jim ponudil prenočišče, ker takrat nemških gornikov ni bilo, drugače bi jih zavrnil. Oskrbnikova izjava je v Aljažu vzpodbudila misel, da bi zgradil lastno kočo: ''"V tistem trenutku sem sklenil, da naredim Triglavsko kočo, in sicer kočico samo zase in za nekaj svojih prijateljev."''<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._|title = »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«|last = Mikša|first = Peter|date = |journal = Zgodovinski časopis 69/1-2 (2015), 112-123|accessdate = }}</ref> Užaljen je bil predvsem njegov narodni ponos in na [[Triglav]] se je vrnil že septembra, da bi našel primeren prostor za kočo. Med spustom se je ustavil na [[Mali Triglav|Malem Triglavu]] in zagledal dva gamsa, ki sta tekla čez [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]], to ga je spodbudilo, da je pričel razmišljati o [[Kredarica|Kredarici]] kot primerni lokaciji. V nekaj dneh je pripravil vse potrebno za nakup in 9. septembra 1895 v imenu [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] podpisal kupno pogodbo v vrednosti 5 goldinarjev z občinama [[Dovje]] in [[Mojstrana]].<ref name=":0" /> Les za kočo je na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]] vlačilo 30 delavcev, ki so pri tem uporabljali 500 metrov vrvi v treh delih. Sredstva za gradnjo so prispevali tudi bralci [[Planinski vestnik|Planinskega vestnika]], ki je širšo javnost obvestil o gradnji koče.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/27601190/Kredar_ca_ob_120-letnici_postavitve_prve_ko%C4%8De_pod_Triglavom|title=Kredar'ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom|last=Mikša|first=Peter|last2=Maja Vehar|publisher=Planinsko društvo Ljubljana-Matica|year=2016|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref>

== Meteorološka postaja ==

 

 

Prve meritve je izvajal Anton Pekovec, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici že leta [[1897]], torej leto po odprtju koče, vendar le poleti, ko je bila koča oskrbovana. Takrat so bile meritve v gorah edini način za pridobitev podatkov v prostem [[ozračje|ozračju]], kasneje se je z uporabo radiosondnih meritev, [[radar|radarja]] in [[satelit|satelita]] uporabnost visokogorskih postaj zmanjšala. Danes je postaja na Kredarici ključen vir informacij za napoved lokalnega [[vreme|vremena]] v visokogorju.