Hribski urh: razlika med redakcijama

m
Popravki slovnice
({{normativna kontrola}})
m (Popravki slovnice)
}}
 
'''Hribski urh''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bombina variegata''''') spada v družino [[Žaba|žab]] [[urhi|urhov]] Bombinatoridae. Vpisan je na seznam [[Ogrožena vrsta|ogroženih živalskih vrst]] v Sloveniji.
 
== Opis ==
Hribski urh zraste v dolžino med 35 in 55 mm. Po zgornji strani telesa so sivo rjave barve s svetlimi pikami in bradavicami. Po trebuhu siso sivo modre ali črno modre barve, posejane s svetlo rumenimi ali oranžnimi pikami ali lisami. Zenice imajo obliko srca, v ušesih pa ni videti bobniča.
 
Parjenje poteka pozno spomladi ali v začetku poletja, ko se samci oglašajo z značilnim melodičnim "uh... uh... uh".
 
[[Mrest]] sestavlja od 2 do 30 jajčec, ki so pritrjena na travo ali drugo rastlinje. Jajčeca so po zgornji strani rjave, po spodnji pa svetle barve in merijo v premeru od 1,5 do 2 mm. [[Sluz]], ki jih ovija, je debela od 5 do 8 mm. JajčesaJajčeca samice odlagajo konec maja in v juniju.
 
[[Paglavci]] so v zadnjem stadiju razvoja dolgi okoli 55 mm, konica repa pa je pri paglavcu hribskega urha zaobljena. Barva paglavcev je umazano siva in se mavrično preliva.
 
== Razširjenost ==
[[Slika:Bombina variegata.ogg|thumb|Paritven kicklic samca hribskega urha]]
Hribski urh se zadržuje v neposredni bližini voda, običajno ob [[potok]]ih in [[reka]]h. Pogosto se zadržuje tudi v mlakah gozdnih poti v bližini stalnih vodnih virov. V take mlake najraje odlaga jajčeca, saj se zaradi višjih temperatur vode v njih paglavci hitreje izvalijo. Hribski urh je sposoben prepotovati večje razdalje, zaradi česar se uspešno širi izven svojega okolja. Zadržuje se v višje ležečih delih Evrope.