Insulin: Razlika med redakcijama

Poglavitni dražljaj za sintezo inzulina v celicah beta in izločanje iz njih je koncentracija [[glukoza v krvi|glukoze v krvi]]. Celice beta se odzivajo tako na absolutno koncentracijo glukoze v krvi kot na hitrost spremembe njene koncentracije. Inzulin se sicer stalno izloča iz celic beta, ko pa glukoza v krvi poraste, se tudi izločanje inzulina poveča. Glukoza prehaja v celice beta skozi membranski prenašalec, imenovan Glut-2. V celici pride do [[glikoliza|glikolize]] in pri tem do porasta znotrajceličnega [[Adenozin trifosfat|ATP]]. Le-ta blokira [[kalijev kanalček|kalijeve kanalčke]] v membrani celic beta in celica depolarizira, [[depolarizacija]] pa povzroči odprtje od napetosti odvisnih [[kalcijev kanalček|kalcijevih kanalčkov]]. Vplavljeni kalcijevi ioni sprožijo sproščanje inzulina iz znotrajceličnih mešičkov. Poleg glukoze spodbujajo izločanje inzulina tudi aminokisline (zlasti [[arginin]] in [[levcin]]), [[maščobna kislina|maščobne kisline]], [[parasimpatično živčevje]], [[glukagon]], različni [[hormon]]i iz [[prebavila|prebavil]] ter [[zdravilo|zdravila]]. Izločanje zavira sam inzulin, simpatično živčevje in somatostatin.<ref>Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 385–389.</ref>

 

== Sklici ==

{{sklici}}