Pont du Gard: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Vrstica 74:
Razlog za razlike v naklonih vzdolž poti vodovoda je, da bi enoten naklon pomenil, da bi bil Pont du Gard neuresničljivo visok, glede na omejitve tehnologije tistega časa. S spreminjanjem naklona vzdolž poti, so bili inženirji sposobni vodovod znižati za 6 metrov na višino mostu do 48,77 metrov nad reko - še vedno izjemno visoko za rimske standarde, vendar v sprejemljivih mejah. Ta omejitev višine je urejala profil in naklon celotnega vodovoda, ki pa je prišel s ceno na poprečje vodovodov. Profil naklona pred Pont du Gardom je razmeroma strm, spušča se za 0,67 m na kilometer, nato pa se spusti le za 6 metrov na preostalih 25 km. Na enem odseku, zavijanje poti med Pont du Gardom in St. Bonnetom, je zahtevalo od rimskih inženirjev izredno stopnjo natančnosti, saj so imeli možnosti za padec le 7 mm na 100 m. <ref>Hodge, pp. 189–90</ref>
Ocenjuje se, da je vodovod napajal mesto z okoli 200.000 kubičnimi metri vode na dan <ref name="Langmead">{{cite book|editor1-last=Langmead|editor1-first=Donald|editor2-last=Garnaut|editor2-first=Christine|title=Encyclopedia of architectural and engineering feats|page=254|isbn=1-57607-112-X|year=2001}}</ref> in da je od izvira do mesta tekla skoraj 27 ur. <ref name="Sobin">{{cite book|last=Sobin|first=Gustaf|title=Luminous debris: reflecting on vestige in Provence and Languedoc|page=205|year=1999|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-22245-8}}</ref> Voda je prišla v ''castellum divisorum'' v Nîmes - odprt, plitev, okrogel bazena s premerom 5,5 m in 1 m globok. Obdan je bil z ograjo v nekakšni komori, verjetno kot nekakšen majhen [[Paviljon (zgradba) |paviljon]]. Ko so ga izkopali, so odkrili sledove opečnate strehe, korintske stebre in fresko z ribami in delfini v fragmentarnem stanju. <ref>Hodge, p. 285</ref> Voda iz vodovoda je vstopila skozi 1,2 m široko odprtino, deset velikih lukenj v nasprotni steni, vsaka široka 40 cm, je usmerjala vodo v glavne mestne [[vodovod]]ne cevi. Trije veliki odtoki so se prav tako nahajali v nadstropju, verjetno, da bi bil bližnji [[amfiteater]] hitro poplavljen za ''naumachia'' (izmišljene pomorske bitke).
[[File:Castellum divisorium of Nemausus, Nîmes (14791561460).jpg|right|thumb|Rezervoar za vodo ali ''castellum divisorum'' pri Nîmesu, v katerega se je praznil akvadukt. Okrogle luknje so bile tam, kjer se je mestni vodovod priključeval na rezervoar..]]
 
Izvir še vedno obstaja in je zdaj mesto majhnega modernega črpališča. Njegova voda je čista, a visoko vsebnostjo raztopljenega [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], ki ga je sprala iz okoliškega [[apnenec|apnenca]]. Ta je predstavljal Rimljanom velike težave pri ohranjanju vodovoda, saj so karbonatne oborine iz vode med svojo potjo skozi cev, le-to mašile. Pretok vodovoda se je postopoma zmanjšal zaradi usedlin in zasiganosti. <ref name="Bromwich=112">Bromwich, p. 112</ref> Druga grožnja je bila vegetacija, ki je prodirala skozi pokrov kanala. Bingljajoče korenine in alge so mašile kanal, bakterije, ki so se razgradile v postopku imenovanem biolithogenesis, so proizvajale trdenje v kanalu. To je zahtevalo stalno vzdrževanje s ''circitores'', delavci, ki so bili odgovorni za vzdrževanje vodovoda, ki so vzdolž voda čistili stene in odstranjevali vegetacijo.