Šeriatsko pravo: razlika med redakcijama

dodanih 2.707 zlogov ,  pred 4 leti
viri, šole
(nadaljevanje)
(viri, šole)
Ker se je islamska skupnost (''Uma'') kmalu po nastanku razcepila na sunite, šiite in haradzite, vsaka ločina po svoje tolmači šeriatsko pravo.
 
==Viri==
Za pravne strokovnjake so sprejemljivi štirje viri: ''Koran'', ''suna'' (prerokova izročila), ''idžma'' (soglasje skupnosti) in ''kijas'' (sklepanje po analogiji). Najpomembnejši je ''Koran'', ki velja za vse muslimane, ne glede na okolje, v katerem živijo. Šiitsko sodstvo se do neke mere razlikuje od drugih, ker njihovo hadiško izrožilo poudarja vlogo [[Imam|imam]]a.<ref name=ref1> Mirča Elijade. ''Vodič kroz svetske religije'', Narodna knjiga, 1996.</ref>
 
==Šole==
Klasične islamske pravne šole so hanefitska, malikitska, šafitska in hanbalitska.
Abu Hanifa (?-767) je bil trgovec iz Kufe, ki je sistematično islamske uredil zakone. Njegova pravna šola je prevladovala v [[Irak]]u. Malik Ibn Enes (?-795) je bil pravnik iz [[Medina|Medine]], katerega cilj je bil kodificirati prakso skupnosti, kateri je pripadal tudi prerok Mohamed. Poudarjal je harmonijo skupnosti preko individualne odgovornosti. Njegova pravna šola je prevladovala v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Mohamed Ibn Idris El Šafi (?-820) je usmerjenje k izročilu poskušal doseči s poročili o Prerokovih izrekih in delih. Navodila iz ''Korana'' je dopolnil s pazljivo izbranimi prikazi Prerokove modrosti in omejil sklepanje po analogiji in sklicevanje na mišljenje skupnosti. Ahmed Ibn Hanbel (?-855), ortodoksni zmagovalec bagdadskih mutazilitov, je bil med tistimi, ki so dajali prednost zapisanim Prerokovim besedam pred kakršnim koli pravnim sklepanjem.<ref name=ref1/>
 
Pri šiitih, ki so najštevilčnejši v [[Iran]]u, obstaja institucija imamata: imam je kot potomec Mohameda oziroma Alije po Božji volji izbran vodja in zato vrhovno tolmač prava.
 
Pri sunitih so se razvile štiri pravne šole:
* Hanefitska, ki je nastala v Kufi v 8. stoletju. Je najbolj razširjena šola, sprejeta v [[Turčija|Turčiji]], [[Afganistan]]u, [[Pakistan]]u, [[Irak]]u, [[Indija|Indiji]], [[Egipt]]u in do druge svetovne vojne v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].
* Malikitska, razširjena v severni in severozahodni Afriki.
* Šafitska, ki prevladje v [[Malezija|Maleziji]], [[Indonezija|Indoneziji]] in severni obali Afrike.
* Hanbalitska, ki prevladuje na [[Arabija|Arabskem polotoku]].
 
Sčasoma so za vsakdanjo prakso nastali tudi drugi pomožni viri šeriatskega prava. Eden od njih je ''idžma'', ki pomeni soglasnost skupnosti, da je neko pravno vprašanje skladno s ''Koranom''. O skladnosti odločajo samo učeni ljudje in ne cela skupnost. Tolmačenje ''Korana'' in ''sune'' preko ''idžme'' se je sčasoma razvilo do te mere, da jo imajo nekateri avtorji za edini dogmatski vir šeriatskega prava.
 
==Sklici==
{{sklici|1}}
 
== Viri ==
36.124

urejanj