Šeriatsko pravo: razlika med redakcijama

dodanih 1.567 zlogov ,  pred 4 leti
nadaljevanje
(razširjen uvod)
(nadaljevanje)
* indijski in
* kitajski.
 
Šeriat kot pravna norma je zbirka vseh predpisov s področja verskega in posvetnega prava in je osnova za urejanje odnosov v islamski skupnosti. Šeriat je božanski zakon islama. Tolmačenje tega zakona je ''[[fikh]]'' oziroma sodstvo. Mohamed ni delal razlil med verskimi in posvetnimi zakoni. Katera stran, verska ali posvetna, v kateri od sodobnih islamskih držav prevlada, je odvisno od stopnje njene sekularizacije. Šeriat zajema vsa dogajanja v življenju, vključno z družinskimi odnosi, dednim pravom, davki, očiščenjem in molitvijo.
 
Muslimani imajo šeriat za Alahovo voljo, izraženo predvsem v surah ''Korana'', zato ga doživljajo kot zaokrožen, popoln in nespremenljiv pravni sistem. V njem je določeno, kaj je pravično in dovoljeno (''halal'') in kaj prepovedano (''haram'').
 
Predpisi šeriata se lahko razvrstijo v dve glavni kategoriji: predpise, povezane z vero in obredjem, se pravi versko pravo v ožjem smislu, in predpise s pravno in politično vsebino.
 
Drug izvor šeriatskega prava je ''[[suna]]'', sestavljena iz ''hadisov'', zapisanih pričevanj o dogodkih v Mohamedovem življenju, in vse njegove predpise in nasvete. Ker sta tako ''Koran'' kot ''suna'' inertna in statična vira, ju sodniki v sodnih postopkih ne uporabljajo. Namesto njiju uporabljajo ''fikh'', ki temelji neposredno na ''Koranu'' in ''sunah'' in jih razlaga in vsebuje moralne in pravne zapovedi.
Ker se je islamska skupnost (''Uma'') kmalu po nastanku razcepila na sunite, šiite in haradzite, vsaka ločina po svoje tolmači šeriatsko pravo.
 
== Viri ==
36.124

urejanj