Oceanska kotlina: Razlika med redakcijama

m
({{normativna kontrola}})
 
Hidrološko so nekatere geološke kotline nad in pod morsko gladino, kot je Maracaibski zaliv v [[Venezuela|Venezueli]], čeprav geološko ne šteje med oceanske kotline, saj je na epikontinentalnem pasu in se tvori ob kontinentalni [[Skorja (geologija) |skorji]].
 
Zemlja je edini znani [[planet]] v [[sončni sistem|sončnem sistemu]], kjer je [[hipsografija]] (grafični prikaz poprečnih višin in globin na površini Zemlje) značilna za različne vrste skorje, [[Oceanska skorja|oceansko skorjo]] in [[celinska skorja|kontinentalno skorjo]]. <ref>Ebeling, Werner and Feistel, Rainer (2002) ''Physics of Self-Organization and Evolution'' Wiley-VCH, Weinheim, Germany, [http://books.google.com/books?id=mEawbqTxv50C&pg=PA141 page 141], ISBN 978-3-527-40963-1</ref> Oceani pokrivajo 70% zemeljske površine. Ker oceani ležijo nižje od celin, od nekdaj služijo kot sedimentni bazeni, ki zbirajo usedline [[erozija|erodirane]] od celin, znanih kot [[Sedimentne kamnine # Klastične sedimentne kamnine |klastični sedimenti]], kot tudi usedline iz padavin. Oceanske kotline služijo tudi kot odlagališča za skelete [[karbonat]]ov in [[Silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], ki ga izločajo organizmi, kot so [[koralni greben]]i, [[diatomeja|diatomeje]], [[radiolarija|radiolarije]] in [[foraminiferea|foraminifere]].
 
Geološko se lahko oceanska kotlina aktivno spreminja po velikosti ali je lahko relativno, tektonsko neaktivna, odvisno od tega ali gre za gibljivo tektonsko ploščo, ki meji z njo. Elementi aktivne - in rastoče - oceanske kotline vključujejo povišanje srednje-oceanskega grebena, spremljevalni abisalni hribi, ki vodijo do [[abisalna ravnina|abisalnih ravnic]]. Elementi aktivne oceanske kotline pogosto vključujejo oceanski jarek, povezan s subdukcijsko cono.
28.104

urejanja