Mesarski most, Nürnberg: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov iz de wiki
(ni razlike)

Redakcija: 21:55, 30. januar 2017

Mesarski most je ločni kamnit most, ki se razteza čez reko Pegnitz v Nürnbergu. Cestni most leži na Glavnem trgu in povezuje okrožji sv. Sebald in sv. Lovrenc. Stavba izvira iz poznega 16. stoletja in velja za enega od najpomembnejših mostov pozne renesanse v Nemčiji.

Mesarski most
Fleischbrücke
Muzejski most iz zahoda
PrehodPegnitz
LokacijaNürnberg, Bavarska, Nemčija
Tehnični projektantPeter Carl, Jakob Wolff
Tip mostuLočni most
Materialkamen
Skupna dolžina61 m
Širina15,3 m
Najdaljši razpon27 m
Število razponov1
Koordinati49°16′16″N 11°02′37″E / 49.2711°N 11.0437°E / 49.2711; 11.0437


Mesarski most, pogled z otoka Liebesinsel
Volovski portal

Zgodovina

Najstarejši most v Nürnbergu premošča najožje mesto reke Pegnitz in je datiran okoli leta 1200, prvič pa je bil zabeležen kot Mesarski most leta 1335. Ime mu je dala sosednja hiša – prodajalna mesa. Leta 1418 je lesena konstrukcija pogorela. 1432 je nov most uničila poplava, ki je bil nato obnovljen. Leta 1487 je bila lesena konstrukcija nadomeščena s kamnito s srednjim stebrom in dvema lokoma.

Leta 1595 je bila ta že poškodovana konstrukcija zaradi poplav tako hudo poškodovana, da se je mesto odločilo, da jo odstrani in nadomesti z novo stavbo. Ta ni smela imeti srednjega stebra, da ne bi zmanjšal pretočnega profila. Poleg tega je cesta zahtevala ravno strukturo. 1. marca 1596 se je gradnja enoločnega, kamnitega, zgoraj ravnega mostu začela. Temeljenje in opaž je načrtoval in izvedel mojster tesar Peter Carl, za zidanje iz naravnega kamna je bil glavni in odgovoren kamnosek Jacob Wolff. Upravljanje gradnje je vodil arhitekt Wolf Jacob Stromer na podlagi mojstrskih projektov številnih mostov iz cele Evrope, ki so ohranjeni. Most je bil končan pozno 1598 in stal 82.172 guldnov. V februarju 1599 je bil vgrajen še stranski portal s kamnitim volom.

Od takrat je most praktično nespremenjen do danes. Tudi drugo svetovno vojno je preživel skoraj nepoškodovan. Leta 1974 je bil razglašena za nacionalni spomenik. Obsežna prenova peščenjakovih blokov je bila izvedena med letoma 2004 in 2005.

10. junija 2011 je mostna konstrukcija dobila naziv Zvezne Inženirske zbornice kot »Zgodovinski mejnik gradbeništva« v Nemčiji. Častna plošča je nameščena na južnem koncu Mesarskega mostu v smeri Kaiserstraße.

Zgradba

Kamnit mostni lok ima obliko segmentnega loka z notranjo razpetino 27 m in naraščajočo višino do 4,2 m, kar ustreza razmerju puščice 1 proti 6,4. To je bil v času gradnje največji razpon kamnitega mostnega loka v Nemčiji. Skupna dolžina strukture (vključno z opornikoma) je 61 metrov, širina znaša 15,3 metra, debelina krone je 1,35 m. Zid je sestavljen iz rdečkastega peščenjaka imenovanega Burgsandstein, ki je bil pridobljen v Kornberg Wendelsteiner grebenu. Ker se zaradi precej sploščenega loka pojavljajo v opornikih velike horizontalne sile, so ti temeljeni na več kot 2.000 zabitih lesenih kolih. Posebnost je 400 poševnih pilotov, ki so jih gradbeniki zelo redko uporabljali v 16. stoletju. Istega tipa konstrukcije kot Mesarski most je most Rialto v Benetkah.

Objekt je zasnovan enostavno in jasno in ima urejeni, poleg portala z volom, le dve prižnici na sredini mostu, na zunanjih straneh so kamniti grbi sedmih nekdanjih članov mestne vlade. Latinski napis na portalu pravi: »Omnia habent ortus suaque incrementa sed ecce quem cernis nunquam bos fuit hic vitulus« - »Vse stvari imajo začetek in razvoj, a glej: nikoli vol, ki ga vidite tukaj, ne bo tele.«

Zanimivost

Mnogi Nürnberžani uporabljajo pregovor: »Na, des hätt mer der Ochs aff der Fleischbrüggn aa g'sacht« - prevedeno iz visoke nemščine: »Tako bi mi odgovoril tudi vol iz Mesarskega mostu«. To pomeni: »enako bi mi odgovoril kamnit vol, ki leži nad portalom če bi ga vprašal – od njega ne dobiš nobenega odgovora«. Na voljo je tudi drugačna varianta, ki se uporablja da nekomu poveš, da je nepoboljšljiv »to lahko enako učinkovito povem na Mesarskem mostu.«

Literatura

Zunanje povezave