Neželena e-pošta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''<big><big>Nezaželena pošta</big></big>''' je elektronska pošta, ki je namenjena večjemu številu prejemniku z namenom vsiljevanja določene vsebine, ki se je naslovniki nebi odločili sami prejemati. Večina nezaželene pošte je povezana z oglaševanjem raznih izdelkov in storitev, ki pa imajo dvomljivo kvaliteto ali pa bi nam jih prodajalci radi podtaknili. Mnogokrat pa je povezana tudi z raznimi goljufijami ([https://www.varninainternetu.si/article/nigerijska-in-loterijska-prevara/ Nigerijska prevara],…).
Beseda ''[https://en.wikipedia.org/wiki/Spamming spam]'' izhaja iz angleščine zaradi neustreznega slovenskega izraza pa smo jo prevzeli tudi pri nas. V originalu pa je to beseda za konzervirano obdelano šunko (Gavrilovićev »mesni doručak«), prvi spam pa je bil poslan za ameriško odvetniško družbo Canter&Siegel in sicer v [[Usenet|USENET]] konferenčni sistem leta 1994.
=== Zakaj 'spam' ni zaželen? ===▼
'''
'''
'''''1. Utapljanje koristne komunikacije''''' Nezaželena pošta predstavlja že okoli 90% svetovnega prometa elektronske pošte. Ljudje vsakodnevno prejemamo oglase v papirnati obliki vendar nam to ne onemogoča komunikacije z drugimi pri »spamu« pa je ta problem postal bistveno večji in ljudje zaradi ogromnega števila pošte nekaterih pomembnih sporočil ne vidijo. Ljudje pa smo prisiljeni, da si nameščamo vedno več filtrov, ki to pošto izločajo. Zavajajo pa nas tudi prodajalci, ki smatrajo da so njihovi oglasi drugačni od drugih.
'''''2. Večino stroškov nosi prejemnik''''' Pošiljatelj nezaželene pošte lahko v zelo kratkem času (od nekaj sekund do nekaj minut) doseže ogromno število prejemnikov, stroške tega pa krije lastnik strežnika preko katerega »spam« poslan, prejemniki pa svojemu ponudniku plačuje naročnino za poštni predal in dostop do njega. V strošek se lahko šteje tudi čas, ki ga uporabnik porabi za odstranjevanje nezaželene pošte. Torej bistvena razlika je v tem, da pri klasični pošti skoraj vse strošek nosi pošiljatelj pri elektronski obliki pa je ravno obratno.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.arnes.si/pomoc-uporabnikom/varnostna-priporocila/nezelena-elektronska-posta-spam/|title=Neželena elektronska pošta (spam) : Arnes|accessdate=2017-01-28|website=www.arnes.si|language=sl-SI}}</ref>
'''
=== <big>Pridobitev E-naslova s strani pošiljatelja.</big> ===
'''
* naslov smo ga objavili na svoji spletni strani
Vrstica 19 ⟶ 25:
* preko seznama naročnikov na poštne sezname (mailing lists)<ref name=":0" />
=== '''Obramba pred nezaželeno pošto''' ===▼
'''
'''
Na svetu verjetno ni več uporabnika elektronske pošte, ki se ne bi vsaj enkrat razburil zaradi številnih nezaželenih oglasnih sporočil, ki so se znašli v njegovem poštnem predalu. Glede na to, da je takšnih sporočil običajno iz tedna v teden več, se uporabniki vedno bolj sprašujejo kako se te poštne nesnage znebiti. Odgovor je relativno preprost. Če je naš poštni predal že prenapolnjen z nezaželeno pošto in če se ne želimo ukvarjati s programsko opremo, ki pomaga odstranjevati nezaželeno pošto, je prav gotovo najenostavnejša rešitev ta da zamenjamo e-naslov
Vrstica 30 ⟶ 39:
* Poskrbeti si je treba, da bomo imeli na računalniku najnovejšo protivirusno zaščito in program za obrambo pred vohunskimi programi (npr. Ad-Aware), saj nam lahko marsikateri vohunski program ali virus izmakne naš e-adresar.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.nasvet.com/spam-02/|title=Obramba pred nezaželeno pošto {{!}} Nasvet.com|accessdate=2017-01-28|website=www.nasvet.com|language=sl-SI}}</ref>
=== '''Blokiranje naslovov''' ===▼
'''
'''
Proti nezaželeni pošti se lahko borimo tudi z blokiranjem naslovov pošiljateljev in s kreiranjem t.i. črnih list pošiljateljev na katere lahko ročno vpisujemo naslove pošiljateljev ali njihove domene, ki smo jih prepoznali kot neželene. Na ta način preprečujemo po pošti, ki prihaja z določenih naslovov, da bi našla pot do našega poštnega predala
Vrstica 37 ⟶ 49:
Z uporabo obeh omenjenih postopkov lahko število prejete nezaželene pošte zmanjšamo, nikakor pa ne moremo pričakovati, da se je bomo popolnoma znebili.<ref name=":1" />
=== '''Obramba s specializiranimi programi''' ===▼
'''
'''
Poleg preventivnih ukrepov, ki zadostujejo le za silo, je za aktivno obrambo pred nezaželeno pošto nadvse priporočljiva obramba s specializiranimi programi. Vredno je omeniti, da rešitve, ki bi nas v celoti obvarovala pred poštno nesnago žal ni, saj so spamerji z metodami, ki ji uporabljajo, vedno korak pred svojimi žrtvami. Toda kljub vsemu se verjetno strinja večina ljudi, da je veliko bolje, če priroma v naše poštne zaradi uporabe primerne programske opreme nekajkrat manj nezaželenih sporočil.
Kako specializirani programi za odstranjevanje nezaželene pošte sploh delujejo? Enostavne, predvsem pa starejše različice tovrstnih programov so se proti nenaročeni pošti borile predvsem s filtriranjem na podlagi izbranega korpusa ključnih besed, ki se pojavljajo v naslovu in telesu sporočila. Ker pa je takšna obramba precej luknjasta in povrh vsega še precej nezanesljiva (veliko popolnoma legitimnih sporočil se znajde v košu), uporabljajo napredne rešitve zapletene algoritme in filtriranje, ki deluje na podlagi statističnega proučevanja ogromnih arhivov znanega spama. Tovrstno filtriranje, ki se pojavlja tudi z imenom Bayesovo filtriranje (ang. Bayesian filtering), uporabljajo najbolj poznani filtrirni sistemi za obrambo pred nezaželeno pošto kot so SpamAssassin (spamassassin.apache.org), Spamnet (www.spamnet.org), ipd. Poleg veliko bolj učinkovitega filtriranja so naprednejši programi tudi veliko bolj zanesljivi pri svojem delovanju, saj so odstotek povsem legitimnih sporočil, ki so jih po krivici označili za spam, spravili na minimum.<ref name=":1" />
=== Literatura/viri: ===▼
'''
=== <big>Kritični elementi nezaželenega sporočila.</big> ===
'''
Za programsko opremo, ki se bori proti nezaželeni pošti, so najbolj kritični naslednji elementi poštnega sporočila:
* Sumljiv poštni naslov (npr. free$foru@gmail.com
* veliko število prejemnikov, ki jih pošiljatel doda v polje BCC, tej so prejemniku sporočila skriti, da nemore videti na katere naslove je bilo sporočilo naslovljeno.
* Sumljivo ime pošiljatelja.
* Sumljiva vsebina sporočila (you won the main prize, Free vacation just for you, itd.)
'''
=== <big>Omejitev nezaželene pošte</big>. ===
'''
S previdnostjo lahko zmanjšamo količino "Spam" pošte, ki jo bomo prejeli na svoj naslov. Pozorni moramo biti na naslednje:
# Objavljanje elektronskega naslova
# Pozorni bodite, kje svoj poštni naslov objavljate.
Pošiljatelji vsiljene pošte pogosto s posebnimi programi preiščejo spletne strani in z njih izbrskajo vse, kar izgleda kot veljaven elektronski naslov. Torej zaenkrat strežnik še ne ve, kdo ste in kakšen elektronski poštni naslov uporabljate, če pa na tem spletnem mestu v obrazec vpišete svoj elektronski naslov, ima spletni strežnik povezavo med piškotkom in samim spletnim naslovom.
Razmislite, ali bi za potrebe registracij programov in druge prijave preko spleta, uporabili neki drugi elektronski naslov. Tam lahko registrirate nov elektronski naslov in določite, kam naj se pošta, ki pride na ta naslov posreduje, ter koliko sporočil naj se posreduje, preden se naslov zavrže. Ta storitev je namenjena predvsem registracijam produktov na spletu, kjer morate vpisati delujoč elektronski naslov, da vam lahko podjetje pošlje podatke za uporabo ali aktivacijo svojega produkta.
Po prejetju nekaj sporočil ta naslov izgine, tako da morebitne reklame, usmerjene nanj, do vas ne pridejo.
'''
=== <big>Soočanje internetnih ponudnikov z nezaželeno pošto.</big> ===
'''
V prvi bojni liniji v boju proti nezaželeni pošti, so prav gotovo internetni ponudniki z raznimi strežniškimi programi in varnostnimi mehanizmi proti nezaželeni pošti, saj morajo svoje poštne strežnike še posebej varovati pred pošiljatelji nezaželene pošte, saj so neprestano na preži za strežniki, ki bi jih lahko zaradi napačnih nastavitev ali pa napak izrabili za razpošiljanje nezaželenih oglasnih sporočil.
Poleg nenehne skrbi za varnost in za obrambo pred nezaželeno pošto se morajo internetni ponudniki spopasti še z dodatnimi problemi. Eden izmed njih je ta, da morajo prepoznati pošiljatelja, ki je poslal kup nezaželene pošte, in pošiljatelja, ki je na nekaj tisoč naslovov svojih strank poslal najnovejšo ponudbo svojih izdelkov.
Poštni strežnik mora torej znati ločiti kateri paket sporočil je dobronameren in kateri je pri prejemnikih nezaželen. Ker pa je ta ločnica velikokrat zelo zabrisana, ni seveda ni nič čudnega če se zgodi, da internetni ponudnik pomotoma blokira račun določenemu podjetju in mu tako do nadaljnjega onemogoči kakršnokoli pošiljanje sporočil.
'''
'''
[[Kategorija:Elektronska pošta]]
| |||