Vladimir Vauhnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 29:
Zgodaj leta [[1944]] ga je [[Draža Mihajlović]] postavil za vršilca dolžnosti poveljnika [[Jugoslovanska vojska za Slovenijo|Jugoslovanske vojske za Slovenijo]] ([[Slovenija|slovenski]] del [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], JVvD), hkrati pa ga je [[Kraljeva jugoslovanska vlada v begunstvu]] povišala v [[brigadni general|brigadnega generala]]. V tem času je uporabljal tudi [[psevdonim]] ''general Račič'' [http://users.volja.net/marijankr/Z23-ustanovitevslovojske.html]. Zaradi sodelovanja z zahodnimi zavezniki je [[Gestapo]] sredi leta 1944 aretiral več vodilnih poveljnikov JVvD, medtem ko je Vauhnik oktobra istega leta uspel pobegniti v [[Švica|Švico.]] Bil je nočna mora Walterja Schellenberga, naslednika Wilhelma Canarisa. Iz Švice je poskušal doseči zavezniško izkrcanje na [[Jadran]]u, pri tem pa je poudarjal strateški pomen [[Trst]]a in [[Slovenija|Slovenije]]. Leta [[1948]] je iz Švice emigriral v [[Argentina|Argentino]] in se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Pozneje so ga spoznali za [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanskega]] ([[Sovjetska zveza|sovjetskega]]) obveščevalca. Vabili so ga v povojno jugoslovansko vojsko in diplomatsko službo a je sodelovanje zavrnil. Bil je dober prijatelj slovenskega pravnika in vidnega politika Maksa Šnuderla.
 
Umrl je za posledicami neuspele zdravniške operacije, 31. marca 1955 v Buenos Airesu v Argentini. Zbolel je za Parkinsonovo boleznijo. Sedaj pokopan je pokopan v rodni Sloveniji pri Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah.
 
== Dela ==