Sinhronizator streljanja: Razlika med redakcijama

Vedno bolj izrazita potreba po mitraljezu na pokrovu letalskega motorja je privedla do patenta za prvi sinhronizator streljanja (ta omogoča streljanje skozi propeler, ne da bi bili zadeti njegovi kraki). Dobil ga je [[Švica]]r [[Franz Schneider]]. Ta sinhronizator je ustavil streljanje mitraljeza, če bi naslednji izstrelek zadel krak propelerja.

 

 

Ko je moralo Garrosovo letalo pristati za nemško fronto, je dobil [[letalski konstruktor]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[inženir]] [[Anthony Fokker]] nalogo, da izdela kopijo sinhronizatorja streljanja. Namesto kopije sta skupaj s inženirjem [[Heinrich Lübbe]]jem izdelal v pičlih dveh dneh prvi v boju učinkovit sinhronizator streljanja. Ta sinhronizator, ne samo da prekine streljanje, ampak ponovno aktivira mitraljez, ko ni več nevarnosti, da bi bil zadet propeler. Tako je bilo omogočeno trajno streljanje in njegova zanesljiva uporaba. Prvo letalo, ki je imelo serijsko vgrajeno to novo napravo je bilo enokrilnik [[Fokker E]].I, sredi leta [[1915]]. Zanimivo je da navkljub uspešni demonstraciji, ki jo je izvedel Fokker pred člani vrhovnega [[štab]]a, le ti še vedno niso imeli zadosti zaupanja vanjo, zato so inženirja prepričali, da mora sam poleteti nad bojišče in napasti kako sovražnikovo letalo. Kar je Nizozemec sicer tudi storil, vendar ni hotel ubijati za Nemce, zato se je vrnil brez zmage.