Redakcija: 13:55, 16. januar 2017 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:31, 27. januar 2017 uredi razveljavi Zupi (pogovor \| prispevki) 1.472 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 4: '''Brzostrelka''' je podskupina [[ročno strelno orožje\|ročnega strelnega orožja]], ki je prenosno, avtomatsko in namenjeno za bojevanje iz bližine. Zaradi dolžine cevi je brzostrelka vmesna podskupina med [[kratkocevno orožje\|kratkocevnim]] in [[dolgocevno orožje\|dolgocevnim orožje]]m. Osnovna razlika med brzostrelkami in [[jurišna puška\|jurišnimi puškami]] je v tem, da brzostrelke uporabljajo [[pištola\|pištolsko]] [[strelivo]]. To in krajša cev jim zmanjša [[domet]], tako da je njihovo delovanje učinkovito in smiselno na razdaljah približno do 100 m (~~pri~~nekatere imajo uporabni ~~nekaterih~~domet do 200 m). Prve brzostrelke so se pojavile v času [[prva svetovna vojna\|prve svetovne vojne]], ko so vojaki za bojevanje v jarkih potrebovali kompaktno orožje z veliko hitrostjo streljanja na kratkih razdaljah. Priljubljene so bile tudi v času [[druga svetovna vojna\|druge svetovne vojne]], saj so bile idealne za pogoste boje v naseljenih področjih. Brzostrelke so bile popularne v času [[prva svetovna vojna\|prve]] in [[druga svetovna vojna\|druge svetovne vojne]], ko so bili vojaki oboroženi z [[repetirka]]mi, katerih hitrost streljanja je bila neprimerna za boje na krajše razdalje. Ravno zaradi dometa, ki je precej krajši kot pri [[jurišna puška\|jurišnih puškah]] ter zaradi omejene prebojnosti, ki jo nudi [[strelivo]] za pištole, se brzostrelke dandanes manj uporabljajo. Predvsem v [[vojska\|vojaških]] krogih na veljavi pridobivajo [[karabinka\|karabinke]]. So pa brzostrelke še vedno v uporabi v primerih, kjer je zahtevana kompaktnost (zaradi omejenega prostora ali možnosti prikritega nošenja), nižja prebojnost in možnost [[dušilec poka\|dušenja poka]]. Zaradi iznajdbe [[jurišna puška\|jurišne puške]] ter zaradi omejene prebojnosti, ki jo nudi [[strelivo]] za pištole, je uporaba brzostrelk po vojni začela upadati, po uvedbi lažjih puškovnih navojev (kot je npr. [[5,56×45 NATO]]) pa je njihova uporaba v vojaških krogih praktično zamrla. Predvsem v vojski so na veljavi pridobile [[karabinka\|karabinke]], ki so skrajšane verzije jurišnih pušk, vendar uporabljajo puškovno strelivo. So pa brzostrelke še vedno v uporabi v primerih, kjer je zahtevana kompaktnost (zaradi omejenega prostora ali možnosti prikritega nošenja), nižja prebojnost in možnost [[dušilec poka\|dušenja poka]]. Zaradi slednjih lastnosti se precej uporabljajo predvsem za policijske in varnostne naloge. Glede na uporabo se delijo na enoročne ([[Uzi]], [[Ingram]]) in dvoročne ([[MP-5]], [[Model 61 škorpijon]]) Enoročne so tako bolj podobne avtomatskim [[pištola\|pištolam]], dvoročne pa [[jurišna puška\|jurišnim puškam]].▼ ▲Glede na uporabo se brzostrelke delijo na enoročne ([[Uzi]], [[Ingram]]) in dvoročne ([[MP-5]], [[Model 61 škorpijon]]) Enoročne so tako bolj podobne avtomatskim [[pištola\|pištolam]], dvoročne pa [[jurišna puška\|jurišnim puškam]]. == Glej tudi ==

Brzostrelka: Razlika med redakcijama