Opera: razlika med redakcijama

dodanih 8.693 zlogov ,  pred 4 leti
rvv
m (vrnitev sprememb uporabnika 193.2.168.58 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Uporabniškoime)
(rvv)
{{drugi pomeni}}
 
'''Opera''' je [[Glasba|glasbeno]] scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter [[Ples|plešejo]], spremlja pa jih [[orkester]]. Opera je kombinacija [[drama]]tične [[zgodba|zgodbe]], [[Glasba|glasbe]] in [[pevec|petja]], scene, luči, kostumov, posebnih učinkov in pogosto tudi [[ples]]a. Hkrati pa z besedo ''opera'' označujemo tudi '''operno hišo''', zgradbo (stavbo), kjer se uprizarjajo operna dela.
 
Beseda opera izhaja iz [[Latinščina|latinske]] besede [[opus]], ki pomeni '''delo'''.
 
== Operni pevci ==
Pri operi pojejo in nastopajo operni [[Pevec|pevci]], ki se delijo na več tipov glasov. Najvišji med vsemi je [[pevski glas|ženski]] [[sopran]], najnižji pa [[pevski glas|moški pevski glas]] [[bas]].
 
Sopran je najvišji péti glas. Ta glas pojejo predvsem ženske ter mladi dečki. Sopran pogosto pojejo junakinje oper.
[[Mezzosopran]] je srednje visoki ženski glas. V operi ga pojejo starejši ženski liki, kot npr. matere, zapeljive junakinje,...
[[Alt]] je najnižji ženski glas. Liki s takim glasom so predvsem stare ženske ter [[čarovnica|čarovnice]].
 
[[Tenor]] je najvišji moški glas v večini oper. Po navadi je lik s tem glasom [[heroj]] oz. oseba v katero je zaljubljena junakinja.
[[bariton (glas)|Bariton]] je srednji moški glas. Ta glas po navadi pooseblja zločinca.
Bas je najnižji moški glas. Ta glas v resnih operah pooseblja določeno starost in modrost, pri komični operi pa predstavlja starejšo smešno osebo.
 
Za opero so poleg opernih pevcev pomembni tudi [[scenografija|scenografi]], [[kostumograf]]i, [[orkester]],... in seveda [[skladatelj]]. Zelo so pomembni za uspeh opere, saj je od njih odvisna vsebina, dogajanje, prizorišče dogodkov,... Opera je torej skupek truda in dela mnogih ljudi.
 
== Začetki opere ==
 
Vemo, da je prvo opero napisal [[Italijani|italijanski]] [[skladatelj]] [[Jacopo Peri]], imenovala se je ''[[Dafne]]'', prvič pa so jo izvedli v [[Firence|Firencah]] leta [[1597]].
Italjanska beseda opera izhaja iz latinskega glagola operare, ki pomeni delati. Zato se bi naj beseda opera uporabljala kot oznaka za katerokoli opravilo, dejanje, umetnino ali literarno delo. Tako je imela beseda opera že od samega začetka vsesplošen pomen, šele po preteku par stoletij je pomen prešel iz splošnega dela na scensko glasbeno-gledališko delo. Opera nastane na prelomu renesanse in baroka.
Skupina umetnikov se je okoli leta [[1600]] začela zbirati v [[Firence|Firencah]]. Ukvarjala se je z vlogo [[glasba|glasbe]] v [[Grška tragedija|grški tragediji]] ter izumila način petja, v katerem so se toni in ritmi ujemali z besednimi podatki. Sprva je besedilo spremljal samo [[čembalo]].
 
Veliki mojster [[madrigal]]a [[Claudio Monteverdi]] je prevzel ta način [[Petje|petja]], a ga je kombiniral z madrigalom in tako ustvaril osnovo za [[Arija|arije]]. Uveljavil je splošno operno formulo: pete solistične [[arija|arije]], dueti in večji ansambli, čvrsti zbori, inštrumentalne uverture ter medigre, ki spremljajo spreminjanje odrske scene. Monteverdi je napisal operno mojstrovino z naslovom ''[[Orfej]]'' leta [[1607]]. V [[Firence|Firencah]] in [[Benetke|Benetkah]] se je opera zelo uveljavila leta [[1637]]. [[Orkester|Orkestri]] so se povečali in postajali za opero čedalje pomembnejši.
Opera je pognala globoke korenine tudi v [[Italija|Italiji]]. Najbolj znan skladatelj je bil [[Jean-Baptiste Lully]], Francoz [[Jean-Philippe Rameau]] pa je širil opero v [[Francija|Franciji]]. [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] je bil operi zelo naklonjen, zato se je v Franciji hitro razširila.
 
Angleško opero pa je razvil [[Henry Purcell]], ki je napisal prvo pristno angleško opero z naslovom ''[[Didona in Enej|Dido in Enej]]''.
Nemški [[skladatelj]] [[Georg Friedrich Händel]] je napisal veliko oper, med najbolj znanimi pa je opera ''[[Rinaldo]]''.
Okoli leta [[1740]] je zanimanje za opero začelo upadati. Čeprav opera gledalcem ni bila več zanimiva, so [[skladatelj]]i še zmeraj vztrajali in pisali nove.
 
Glasbena scena se je preselila na [[Dunaj]], saj se je pojavil Mozart, ki je pisal genialne opere. Tako je opera spet zaživela.
 
== Skladatelji (izbor) ==
[[Slika:Edliner Mozart.jpg|thumb|150px|Wolfgang Amadeus Mozart]]
=== Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) ===
{{glavni|Wolfgang Amadeus Mozart}}
V Mozartovem obdobju (konec 18. stoletja) se je opera razdelila v tri smeri. Prva je bila klasična (opera seria), v kateri so nastopali bogovi in junaki. Njeno bolj sproščeno nasprotje je bila komična opera (opera buffa) v kateri so bili upodobljeni liki iz italijanskega meščanskega življenja. Gledalcem pa je bila všeč spevoigra (singspiel), ker je bila peta in govorjena v domačem oziroma [[nemščina|nemškem jeziku]].
 
Mozart je bil pravi čudežni otrok, ki je že pri dvanajstih letih napisal svojo prvo komično opero. Njegove najbolj znane komične opere pa so ''[[Figarova svatba]]'', ''[[Don Juan]]'' in ''[[Take so vse]]''. Vendar je pisal vse tri smeri opere. postal dunajska moda in vsi so si po ulicah žvižgali njegove napeve. Mozatrtovo najbolj globoko delo pa je [[Čarobna piščal]].
 
=== Gioacchino Rossini (1792–1868) ===
{{glavni|Gioacchino Rossini}}
V 19. stoletju je bila opera zelo priljubljena. Vedno bolj pomembni so postajali vokali, vsebina oper pa čedalje manj. Operni pevci so postali zvezdniki. Ena izmed njih je bila tudi Rossinijeva žena.
 
Rossini je ustvarjal vse tri vrste oper, njegove najboljše pa so bile komične, v katerih je opisoval humorno stran življenja. Njegova najslavnejša in največkrat izvajana opera sploh je bila ''[[Seviljski brivec (opera)|Seviljski brivec]]''. Rossinijeva zadnja opera je bila ''[[Viljem Tell]]''.
 
=== Richard Wagner (1813–1883) ===
{{glavni|Richard Wagner}}
Wagner je napisal verjetno največji ustvarjalni napor enega samega človeka, to delo se imenuje ''[[Nibelunški prstan]]''. Ta opera traja kar štiri dni po štiri ure. Wagner je bil pomemben predvsem za uveljavitev in razvoj nemške opere. V zadnjem Wagnerjevem delu ''[[Parsifal]]'' se do popolnosti spajajo besede, [[glasba]], kostumi in scena.
 
=== Giuseppe Verdi (1813–1901) ===
{{glavni|Giuseppe Verdi}}
[[Slika:Giuseppe Verdi by Giovanni Boldini.jpg|thumb|150px|Giuseppe Verdi]]
Slaven je postal z opero ''[[Nabucco (opera)|Nabucco]]'', ki so jo tisti mesec prvič uprizorili v operi [[La Scala]] v [[Milan]]u, v trenutku je postala uspešnica. Pri Verdiju so se opere začele in končale s petjem, brez orkestra. V Verdijevih operah je imel [[orkester]] spremljevalno vlogo, ne pa vodilne.
Vse Verdijeve opere so polne živega dogajanja, mnoge njegove melodije pa so tako znane, da so postale superklasika. Znana uspešnica je na primer velika koračnica iz ''[[Aida (opera)|Aide]]''. Verdi je celo plačeval lajnarjem na ulici, da je ne bi igrali.
Ko je umrl, se je na milanske ulice zgrnilo več kot dvesto tisoč ljudi. Med pogrebnim sprevodom je množica nežno brundala napev iz njegove opere ''Nabucco'', ki je tako prevzel njihove dedke in babice skoraj šestdeset let pred tem.
 
V 19. stoletju pa je bila tudi zelo znana opera [[Georges Bizet|Georgesa Bizeta]], ki govori o ciganki ''[[Carmen (opera)|Carmen]]''.
 
== Dvajseto stoletje ==
[[Slika:Sydney Opera House Sails.jpg|thumb|left|Opera v Sydneyju]]
Opera je dandanes to, kar je zmeraj bila – splet umetnosti, odrske obrti in velikih poslov. Nove skladbe oziroma opere niso tako priljubljene kot starejše uspešnice. Ena redkih oper, ki je resnično uspela v dvajsetem stoletju, je bila opera ''Vojček'', ki jo je napisal [[Alban Berg]].
Moderna tehnologija se je dodobra zasidrala že tudi v samih opernih hišah z najrazličnejšimi scenskimi, video in avdioefekti.
Med najbolj znanimi opernimi pevci današnjega časa je tenorist [[Luciano Pavarotti]].
V [[Slovenija|Sloveniji]] imamo dve operni hiši, in sicer [[Ljubljanska opera|Ljubljansko]] in [[Mariborska opera|Mariborsko opero]].
V svetu pa so najbolj znane opere v [[Milan]]u ([[La Scala]]), [[Sydney]]ju, na [[Dunaj]]u, v [[New York]]u ([[Metropolitanska opera]]), v [[London]]u ([[Covent Garden]]) in v [[Buenos Aires]]u ([[Teatro Colón|Teatro Colon]]).
 
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih opernih skladateljev]]
* [[Carl Maria von Weber]]: [[Čarostrelec]] (Der Freischütz) - opera
* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[Slovenska opera]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikislovar|opera|Opera}}
* [http://operabase.com Operabase], obsežna zbirka podatkov o opernih predstavah
* [http://www.stageagent.com/browse/showtype/opera Sinopsisi in opisi likov pomembnejših oper]
 
{{Glasbena škrbina}}
 
[[Kategorija:Opere|*]]
[[Kategorija:Gledališče]]
{{normativna kontrola}}
227

urejanj