Ustava: Razlika med redakcijama

odstranjenih 10 zlogov ,  pred 3 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 193.2.168.44 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Ah3kal
(→‎Ustavna zgodovina: je preteklos)
m (vrnitev sprememb uporabnika 193.2.168.44 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Ah3kal)
 
== Ustavna zgodovina ==
[[Ustavna zgodovina]] je preteklos znanstvena veda znotraj pravne zgodovine in se razlikuje od splošne (politične idr.) zgodovine in ima svojo specifično [[terminologija|terminologijo]]<ref>{{Cite book|title = Aspekti novejše slovenske terminologije s koroškega vidika : izsledki enciklopedijskih raziskovanj|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Znanstvena založba Filozofske fakultete|year = 2013|isbn = 978-961-237-609-3|location = Ljubljana|pages = 365-374|work = Obdobja - Družbena funkcijskost jezika : (vidiki, merila, opredelitve)|url = http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp32/zbornik/Schnabl.pdf}}</ref> in koncepte. Veda je močno razvita v državah z dolgo in močno državniško zgodovino. V Sloveniji so to področje po [[Ivan Žolger|Ivanu Žolgerju]] (1867-1925), ki je še deloval v avstrijski tradiciji, pokrili v glavnem strokovnjaki splošnega zgodovinopisja, tako [[Sergij Vilfan]] (1919-1996), ki je obravaval celotno pravno zgodovino (privatno kakor tudi javno pravo) ali [[Janez Cvirn]] (1960-2013). Med novejše specializirane avtorje štejemo [[koroški Slovenci|koroškega Slovenca]] avstrijske znanstvene šole [[Bojan-Ilija Schnabl|Bojana-Ilija Schnabla]].<ref name=":0">{{Cite book|title = Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava|year = 2011|isbn = 978-3-85435-661-5|location = Celovec|pages = 165-188|work = Koroški koledar 2012}}</ref><ref>{{Cite book|title = 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava|year = 2013|isbn = 978-3-85435-722-3|location = Celovec|pages = 177-189|work = Koroški koledar 2014}}</ref>
 
Ustavno pravo je pravo državne ureditve, veda je specifično lahko omejena na primerjalno ustavno pravo, kjer se primerja med seboj različne ustavne ureditve. Pri sestavljanju ustav se naslanja na obstoječe politične običaje, tradicije in pravni red, kot obstaja v času pisanja ustave. Pri ustavni materiji je pomembna tudi teorija države kot samostojne organizacije, ki deluje znotraj kot uprava in zunaj kot stranka mednarodnega prava.
227

urejanj