Ustava: Razlika med redakcijama

odstranjenih 91 zlogov ,  pred 3 leti
rvv
(rvv)
'''Ustava''' je fullol nepomenbnanajvišjinajvišji splošni akt, s katerim [[država]] predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. V ustavo so običajno zapisana splošno veljavna načela in pravila, s katerimi se [[državljan|državljani,]] da lahko z njimi se oblikuje [[država]]. Za njen sprejem in spremembo v [[parlament]]u je običajno potrebna zahtevnejša ti.kvalificirana večina, z njo pa morajo biti usklajeni tudi vsi drugi pravni akti, ki sestavljajo pravni red države, za kar v mnogih [[demokracija]]h skrbi [[ustavno sodišče]] ali njemu enakovredno najvišje sodišče v državi.
 
Izposojena beseda za ustavo ''konstitucija'' izhaja iz latinske besede »constitutio« (''stanje'', ''položaj''). V obdobju [[Dominat|dominata]] v [[rimsko pravo|rimskem pravu]] so ''cesarske konstitucije'' (tj. [[imperator]]jevi ukazi) predstavljale postavljeno vladarjevo pravo. V [[Absolutizem|absolutizmu]] pa se je razvila ideja [[konstitucionalizem|konstitucionalizma]], tj. politični boj za omejevanje absolutne oblasti in ustanovitev osnovnih [[Človekove pravice|človekovih pravic]] ter podpiranje gospodarskih pobud in dejavnosti onkraj urejanja vladarja.
 
== Ustavna zgodovina kaj je fin ja ja mafin mafin ==
 
[[Ustavna zgodovina]] je znanstvena veda znotraj pravne zgodovine in se razlikuje od splošne (politične idr.) zgodovine in ima svojo specifično [[terminologija|terminologijo]]<ref>{{Cite book|title = Aspekti novejše slovenske terminologije s koroškega vidika : izsledki enciklopedijskih raziskovanj|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Znanstvena založba Filozofske fakultete|year = 2013|isbn = 978-961-237-609-3|location = Ljubljana|pages = 365-374|work = Obdobja - Družbena funkcijskost jezika : (vidiki, merila, opredelitve)|url = http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp32/zbornik/Schnabl.pdf}}</ref> in koncepte. Veda je močno razvita v državah z dolgo in močno državniško zgodovino. V Sloveniji so to področje po [[Ivan Žolger|Ivanu Žolgerju]] (1867-1925), ki je še deloval v avstrijski tradiciji, pokrili v glavnem strokovnjaki splošnega zgodovinopisja, tako [[Sergij Vilfan]] (1919-1996), ki je obravaval celotno pravno zgodovino (privatno kakor tudi javno pravo) ali [[Janez Cvirn]] (1960-2013). Med novejše specializirane avtorje štejemo [[koroški Slovenci|koroškega Slovenca]] avstrijske znanstvene šole [[Bojan-Ilija Schnabl|Bojana-Ilija Schnabla]].<ref name=":0">{{Cite book|title = Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava|year = 2011|isbn = 978-3-85435-661-5|location = Celovec|pages = 165-188|work = Koroški koledar 2012}}</ref><ref>{{Cite book|title = 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava|year = 2013|isbn = 978-3-85435-722-3|location = Celovec|pages = 177-189|work = Koroški koledar 2014}}</ref>
 
Ustave urejajo pravila države na področju same države in za njene državljane. Mednarodno pravo z mednarodnopravnimi pogodbami in institucijami, ki določajo pravila državam in ponujajo različne programe in dejavnosti za različne države, upoštevajo te ustave, države pa si lahko pomagajo za lažjo uveljavitev določenega prava, da mednarodne pogodbe uporabljajo kot pravni vir v svoji državi. Tako je pomemben ustavni vir prava človekovih pravic v [[Bosna in Hercegovina|BiH]] [[Evropska konvencija o človekovih pravicah]].
 
== Predmet ustave filip je luzerrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr ==
Ustava vsebuje pomemben del določb o ustavnih človekovih pravicah. Tako so določene [[človekove pravice]] in svoboščine in pravice državljanov kakršne imajo v odnosu do državnih organov in državnih funkcionarjev.
 
227

urejanj