Obči državljanski zakonik: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
({{normativna kontrola}})
Brez povzetka urejanja
'''Obči državljanski zakonik''', s kratico '''ODZ''' (izvirno [[nemščina|nemško]] ''Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch'', ABGB), je [[kodifikacija]] splošnega (občega) civilnega (državljanskega) [[pravo|prava]] iz časov [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], kar pomeni, da je bil dolga leta pozitivno pravo tudi v [[Slovenske dežele|slovenskih deželah]]. Z njim so le-te prvič prišle do sistematične zbirke [[civilno pravo|civilnopravnih]] pravil, ki jih je bilo pred tem treba črpati iz različnih virov, ki so segali vse nazaj do [[rimsko pravo|rimskega prava]], hkrati pa so vključevala različna pravila [[historično pravo|historičnega]] in [[naravno pravo|naravnega prava]]. Sistematika civilnega prava na naših tleh je bila v skladu s splošnim [[racionalizem|racionalističnim]] duhom tedanjega obdobja, ki je bolj ali manj vel po vseh evropskih deželah – tako je npr. najbolj znana kodifikacija civilnega prava iz tedanjega časa [[Francija|francoski]] ''[[Code Civil]]'' (tudi ''Code [[Napoleon Bonaparte|Napoléon]]''), sprejet leta [[1804]]. Obči državljanski zakonik je bil razglašen [[1. junij]]a [[1811]], v veljavo pa je stopil [[1. januar]]ja [[1812]]. V [[Ilirske province|Ilirskih provincah]] je bil uveden šele po odhodu [[Francija|Francozov]], kjer je dood tedajustanovitve [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] 1809 veljal omenjeni Code Civil, in sicer: [[1. maj]]a [[1815]] na [[Kranjska|Kranjskem]] in v [[Beljak|Beljaškem]] okrožju, [[1. oktober|1. oktobra]] 1815 pa na [[Goriška pokrajina|Goriškem]] in v [[Istra|Istri]].
 
Na splošno je Obči državljanski zakonik (podobno kot Code Civil) rezultat težnje po združitvi [[naravno pravo|naravnega]] in [[historično pravo|historičnega]] prava ob upoštevanju sodobnih potreb. Želja redaktorjev je bila kodificirati naravno pravo samo in po njihovem prepričanju jim je to tudi uspelo: Obči državljanski zakonik naj bi bil odraz samega naravnega prava, tj. na [[človek|človeškem]] [[razum]]u slonečega prava. Iz historične perspektive pa so v kodifikaciji povsem razpoznavni (racionalizirani) vplivi [[rimsko pravo|rimskega]] in [[kanonsko pravo|kanonskega]] prava ter raznovrstni [[fevdalizem|fevdalni]] elementi (npr. še vedno vsebuje pojem delne lastnine). V zakonodajno-tehničnem pogledu je kodifikacija nedvomno zelo uspela in je prehitela svoj čas.
 
V [[Cislajtanija|avstrijskem delu]] habsburške monarhije so Zakonik novelirali (spremenili in dopolnili) v treh delnih novelah leta [[1914]], [[1915]] in [[1916]]. Z nadaljnjimi spremembami je še vedno v veljavi v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Lihtenštajn|Lihtenštajnu]]. Do nedavnega so se nekatera pravila Zakonika uporabljala tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in sicer glede [[darilna pogodba|darilne pogodbe]], družbe [[civilno pravo|civilnega prava]] ter [[posodbena pogodba|posodbene pogodbe]] – le-te sedaj ureja novi slovenski [[Obligacijski zakonik]]. Pri presoji razmerij, nastalih v času veljave ODZ, pa ga slovenska sodišča uporabljajo še danes.
 
== Zunanje povezave ==
Brezimni uporabnik