|
NATALIJA HORVAT JE EN VELIK KROMOSOM.
[[Slika:Chromosome.svg|thumb|150px|Shema kromosoma v metafazi: (1) [[Kromatida]] – eden od dveh identičnih delov kromosoma, ki nastane po [[faza S|fazi S]]. (2) [[Centromera]] – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica.]]
'''Kromosom''' je nitasta struktura v [[celično jedro|celičnem jedru]]. Je nosilec [[gen]]ov; sestavljen je iz [[DNK]], [[histon]]ov in nehistonskih [[beljakovine|beljakovin]]. V [[celični ciklus|celičnem ciklusu]] so kromosomi vidni predvsem med [[mitoza|mitozo]] in [[Mejoza|mejozo]]. Število in zgradba kromosomov so značilni za vrsto [[evkariont]]skega organizma.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx Medicinski e-slovar</ref>
Število kromosomov je od vrste do vrste različno; v celicah [[vinska mušica|vinske mušice]] jih je na primer 8, v človeških celicah pa 46. Zvitki iz DNK in beljakovin, ki sestavljajo kromosom evkariontskih celic, morajo biti natančno urejeni in strnjeni, da se lahko ogromne molekule DNK stisnejo v celično jedro.<ref name=Boyer>Boyer R.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005, str. 265–266.</ref> [[Prokariont]]i ([[bakterije]] in [[arheje]]) imajo v celici običajno po en krožni kromosom.<ref name=Thanbichler/>
Strnjeni kromosomi pri evkariontih nastanejo med celično delitvijo na sledeč način: najprej ima molekula linearno zgradbo. Potem se prvič zvije, in sicer spiralno, zato je tudi v obliki dvojne vijačnice. Drugič se ovije okoli histonov ali histonskih beljakovin. Ta skupek se imenuje [[nukleosom]]. Posamezni paketi izgledajo kot vozli na vrvi. Nukleosomi se združujejo v nukleosomske pakete, takrat se zvijejo tretjič. Četrtič se več paketov zgosti in nastane struktura četrtega zvijanja. Nastali produkt se imenuje [[kromatin]] ali kromatinsko vlakno. Več kromatinov se pred delitvijo, natančneje v [[Mitoza|profazi]], ki je prvo obdobje delitve (ostala so še: metafaza, anafaza in telofaza). Zvijejo se še petič, in takrat je izoblikovan kromosom.
Kromosomi v celičnem jedru niso vidni, niti pod [[mikroskop]]om, če celica ni v fazi delitve. Med celično delitvijo pa postane DNK v kromosomu tesneje strnjena in takrat so kromosomi vidni pod mikroskopom. Do večina znanih dognanj o kromosomih so tako raziskovalci prišli s pomočjo celic v fazi delitve.<ref>http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/basics/chromosome, vpogled: 19. 10. 2012.</ref>
== Kromosomi pri prokariontih ==
Pri prokariontih (bakterijah in arhejah) se v celici nahaja praviloma en krožni kromosom, vendar obstajajo številne različice.<ref name=Thanbichler>{{cite journal|author=Thanbichler M, Shapiro L|title=Chromosome organization and segregation in bacteria|journal=J. Struct. Biol.|volume=156|issue=2|pages=292–303|year=2006|pmid=16860572|doi= 10.1016/j.jsb.2006.05.007}}</ref> Pri večini bakterij merijo kromosomi od samo 160.000 baznih parov ([[endosimbioza|endosimbiozna]] bakterija ''[[Candidatus Carsonella ruddii]]''<ref>{{cite journal|author=Nakabachi A, Yamashita A, Toh H, Ishikawa H, Dunbar H, Moran N, Hattori M|title=The 160-kilobase genome of the bacterial endosymbiont Carsonella|journal=Science|volume=314|issue=5797|pages=267|year=2006|pmid=17038615|doi=10.1126/science.1134196}}</ref>) do 12.200.000 baznih parov (v prsti živeča bakterija ''[[Sorangium cellulosum]]''<ref>{{cite journal|author=Pradella S, Hans A, Spröer C, Reichenbach H, Gerth K, Beyer S|title=Characterisation, genome size and genetic manipulation of the myxobacterium Sorangium cellulosum So ce56|journal=Arch Microbiol|volume=178|issue=6|pages=484–92|year=2002|pmid=12420170|doi= 10.1007/s00203-002-0479-2}}</ref>). Spirohete rodu borelija (npr. ''[[Borrelia burgdorferi]]'', ki povzroča [[lymska bolezen|lymsko bolezen]]) so primer izjeme – njihovo dednino predstavlja en linerani kromosom.<ref>{{cite journal|author=Hinnebusch J, Tilly K|title=Linear plasmids and chromosomes in bacteria|journal=Mol Microbiol|volume=10|issue=5 |pages=917–922 |year=1993|pmid = 7934868 |doi=10.1111/j.1365-2958.1993.tb00963.x}}</ref>
=== Zgradba ===
Pri prokariontih so kromosomi manj sekvenčno opredeljeni kot pri evkariontih. V bakterijkih kromosomih se običajno nahaja le ena začetna točka [[podvojevanje DNK|podvojevanja]] oziroma replikacije, pri nekaterih arhejah pa je že prisotno večje število takih začetnih mest.<ref>{{cite journal |author=Kelman LM, Kelman Z|title=Multiple origins of replication in archaea|journal=Trends Microbiol.|volume=12|issue=9|pages= 399–401|year=2004|pmid=15337158|doi=10.1016/j.tim.2004.07.001}}</ref> Geni na prokariontskih kromosomih so često organizirani v tako imenovane [[operon]]e in za razliko od evkariontskih običajno ne vsebujejo [[intron]]ov.
=== Spravljanje DNK ===
[[Prokariont]]i nimajo celičnega jedra in pri njih se DNK organizira v strukture, imenovane [[nukleoid]]i.<ref>{{cite journal|author=Thanbichler M, Wang SC, Shapiro L|title=The bacterial nucleoid: a highly organized and dynamic structure|journal= J. Cell. Biochem.|volume=96|issue=3|pages=506–521|year=2005|pmid=15988757|doi=10.1002/jcb.20519}}</ref> Nukleoid je ločena struktura, ki zavzema določeno regijo znotraj bakterijske celice, vendar ostaja dinamična. V nukleotidu bakterijske celice so na DNK vezane histonom podobne beljakovine.<ref>{{cite journal|author= Sandman K, Pereira SL, Reeve JN|title=Diversity of prokaryotic chromosomal proteins and the origin of the nucleosome|journal=Cell. Mol. Life Sci.|volume=54|issue=12|pages=1350–64|year=1998|pmid=9893710|doi=10.1007/s000180050259}}</ref> Pri arhejah je DNK še bolj organizirana ter se spravlja v strukture, podobne evkariontskim [[nukleosom]]om.<ref>{{cite journal|author=Sandman K, Reeve JN|title=Structure and functional relationships of archaeal and eukaryal histones and nucleosomes| doi=10.1007/s002039900122|journal=Arch. Microbiol.|volume=173|issue=3|pages=165–9|year=2000|pmid=10763747}}</ref><ref>{{cite journal|author=Pereira SL, Grayling RA, Lurz R, Reeve JN|title=Archaeal nucleosomes|doi=10.1073/pnas.94.23.12633|journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A.|volume=94|issue=23|pages=12633–12637|year=1997|pmid=9356501|url=http://www.pnas.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=9356501|pmc=25063}}</ref>
Bakterijski kromosomi so običajno pričvrščeni na bakterijsko celično membrano, kar se v molekularnobioloških metodah izrablja pri izolaciji [[plazmidna DNK|plazmidne DNK]] s centrifugiranjem liziranih bakterijskih celic, saj plazmidna DNK ni vezana na membrano.
Prokariontski kromosomi in [[plazmid]]i so na splošno dodatno zviti, podobno kot evkariontska DNK. DNK mora najprej preiti iz dodatno zvitega v sproščeno obliko, da lahko potekajo procesi [[prepisovanje DNK|prepisovanja]], [[podvojevanje DNK|podvojevanja]] in [[genska regulacija|genske regulacije]] (uravnavanja izražanja genov).
== Kromosomi pri evkariontih ==
Evkariontski kromosomi so zgrajeni iz kompleksov med DNK in beljakovinami, ki so zelo strnjeni, kar omogoča spravljanje velike količine DNK v celično jedro. Podenota kromosoma je [[kromatin]].<ref name=ndsu>http://www.ndsu.edu/pubweb/~mcclean/plsc431/eukarychrom/eukaryo3.htm, vpogled: 19. 10. 2012.</ref> Osnovne biokemijske sestavine kromosoma so molekule DNK in dve vrsti beljakovin: [[histon]]i in v majhni količini [[nehistonska kromosomska beljakovina|nehistonske kromosomske beljakovine]]. Histoni so družina malih beljakovin, ki imajo sorazmerno velik delež bazičnih [[aminokislinski ostanek|aminokislinskih ostankov]] [[lizin]]a in [[arginin]]a. DNK je ovita okoli histonske sredice, sestavljene iz osmih molekul histona. Tako se tvorijo [[nukleosom]]i, ki so stabilizirani z vodikovimi vezmi med pozitivno nabitimi lizinskimi in argininskimi ostanki v histonih in negativno nabitimi [[fosfat]]nimi skupinami v zgradbi DNK.<ref name=Boyer/>
== Glej tudi ==
* [[avtosom]]
* [[poliploidija]]
* [[kromosom X]]
* [[kromosom Y]]
== Viri ==
{{seznam_referenc}}
[[Kategorija:Celična biologija]]
[[Kategorija:Kromosomi|*]]
{{biološka škrbina}}
{{normativna kontrola}}
| 