Kromosom: Razlika med redakcijama

dodanih 1.819 zlogov ,  pred 3 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 194.249.92.30 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.92.30 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
[[Slika:Chromosome.svg|thumb|150px|Shema kromosoma v metafazi: (1) [[Kromatida]] – eden od dveh identičnih delov kromosoma, ki nastane po [[faza S|fazi S]]. (2) [[Centromera]] – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica.]]
'''Kromosom''' je nitasta struktura v [[celično jedro|celičnem jedru]]. Je nosilec [[gen]]ov; sestavljen je iz [[DNK]], [[histon]]ov in nehistonskih [[beljakovine|beljakovin]]. ZRAVENV DODAMO[[celični ŠEciklus|celičnem NATALIJOciklusu]] HORVATso INkromosomi NATOvidni POSTANEpredvsem PRAVImed KROMOSOM[[mitoza|mitozo]] INin JE[[Mejoza|mejozo]]. SEKSIŠtevilo KROMOSOMin INzgradba TOkromosomov JEso TOPznačilni za vrsto [[evkariont]]skega organizma.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx Medicinski e-slovar</ref>
 
Število kromosomov je od vrste do vrste različno; v celicah [[vinska mušica|vinske mušice]] jih je na primer 8, v človeških celicah pa 46. Zvitki iz DNK in beljakovin, ki sestavljajo kromosom evkariontskih celic, morajo biti natančno urejeni in strnjeni, da se lahko ogromne molekule DNK stisnejo v celično jedro.<ref name=Boyer>Boyer R.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005, str. 265–266.</ref> [[Prokariont]]i ([[bakterije]] in [[arheje]]) imajo v celici običajno po en krožni kromosom.<ref name=Thanbichler/>
 
Strnjeni kromosomi pri evkariontih nastanejo med celično delitvijo na sledeč način: najprej ima molekula linearno zgradbo. Potem se prvič zvije, in sicer spiralno, zato je tudi v obliki dvojne vijačnice. Drugič se ovije okoli histonov ali histonskih beljakovin. Ta skupek se imenuje [[nukleosom]]. Posamezni paketi izgledajo kot vozli na vrvi. Nukleosomi se združujejo v nukleosomske pakete, takrat se zvijejo tretjič. Četrtič se več paketov zgosti in nastane struktura četrtega zvijanja. Nastali produkt se imenuje [[kromatin]] ali kromatinsko vlakno. Več kromatinov se pred delitvijo, natančneje v [[Mitoza|profazi]], ki je prvo obdobje delitve (ostala so še: metafaza, anafaza in telofaza). Zvijejo se še petič, in takrat je izoblikovan kromosom.
 
Kromosomi v celičnem jedru niso vidni, niti pod [[mikroskop]]om, če celica ni v fazi delitve. Med celično delitvijo pa postane DNK v kromosomu tesneje strnjena in takrat so kromosomi vidni pod mikroskopom. Do večina znanih dognanj o kromosomih so tako raziskovalci prišli s pomočjo celic v fazi delitve.<ref>http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/basics/chromosome, vpogled: 19. 10. 2012.</ref>
 
== Kromosomi pri prokariontih ==
Pri prokariontih (bakterijah in arhejah) se v celici nahaja praviloma en krožni kromosom, vendar obstajajo številne različice.<ref name=Thanbichler>{{cite journal|author=Thanbichler M, Shapiro L|title=Chromosome organization and segregation in bacteria|journal=J. Struct. Biol.|volume=156|issue=2|pages=292–303|year=2006|pmid=16860572|doi= 10.1016/j.jsb.2006.05.007}}</ref> Pri večini bakterij merijo kromosomi od samo 160.000 baznih parov ([[endosimbioza|endosimbiozna]] bakterija ''[[Candidatus Carsonella ruddii]]''<ref>{{cite journal|author=Nakabachi A, Yamashita A, Toh H, Ishikawa H, Dunbar H, Moran N, Hattori M|title=The 160-kilobase genome of the bacterial endosymbiont Carsonella|journal=Science|volume=314|issue=5797|pages=267|year=2006|pmid=17038615|doi=10.1126/science.1134196}}</ref>) do 12.200.000 baznih parov (v prsti živeča bakterija ''[[Sorangium cellulosum]]''<ref>{{cite journal|author=Pradella S, Hans A, Spröer C, Reichenbach H, Gerth K, Beyer S|title=Characterisation, genome size and genetic manipulation of the myxobacterium Sorangium cellulosum So ce56|journal=Arch Microbiol|volume=178|issue=6|pages=484–92|year=2002|pmid=12420170|doi= 10.1007/s00203-002-0479-2}}</ref>). Spirohete rodu borelija (npr. ''[[Borrelia burgdorferi]]'', ki povzroča [[lymska bolezen|lymsko bolezen]]) so primer izjeme – njihovo dednino predstavlja en linerani kromosom.<ref>{{cite journal|author=Hinnebusch J, Tilly K|title=Linear plasmids and chromosomes in bacteria|journal=Mol Microbiol|volume=10|issue=5 |pages=917–922 |year=1993|pmid = 7934868 |doi=10.1111/j.1365-2958.1993.tb00963.x}}</ref>
 
 
== Kromosomi pri evkariontih ==
Evkariontski kromosomi so zgrajeni iz kompleksov med DNK in beljakovinami, ki so zelo strnjeni, kar omogoča spravljanje velike količine DNK v celično jedro. Podenota kromosoma je [[kromatin]].<ref name=ndsu>http://www.ndsu.edu/pubweb/~mcclean/plsc431/eukarychrom/eukaryo3.htm, vpogled: 19. 10. 2012.</ref> Osnovne biokemijske sestavine kromosoma so molekule DNK in dve vrsti beljakovin: [[histon]]i in v majhni količini [[nehistonska kromosomska beljakovina|nehistonske kromosomske beljakovine]]. Histoni so družina malih beljakovin, ki imajo sorazmerno velik delež bazičnih [[aminokislinski ostanek|aminokislinskih ostankov]] [[lizin]]a in [[arginin]]a. DNK je ovita okoli histonske sredice, sestavljene iz osmih molekul histona. Tako se tvorijo [[nukleosom]]i, ki so stabilizirani z vodikovimi vezmi med pozitivno nabitimi lizinskimi in argininskimi ostanki v histonih in negativno nabitimi [[fosfat]]nimi skupinami v zgradbi DNK.<ref name="Boyer">Boyer R.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005, str. 265–266.</ref>
 
== Glej tudi ==
227

urejanj