Anton Aškerc: Razlika med redakcijama

=====''Balade in romance (1890)''=====

[[Slika:Anton Aškerc - Balade in romance.pdf|thumb|right|''Balade in romance (1890)'']]

Najbolj znane so pesmi: ''Anka'', ''Celjska romanca'', ''Čaša nesmrtnosti'', ''Mejnik'', ''Godčeva balada'', ''Brodnik'' … in cikel pesmi z naslovom ''Stara pravda'', ki govori o hrvaško-slovenskem kmečkemu uporu iz leta 1573. Pesmi stopnjujejo napetost od prikazovanja položaja naroda, napetost ob uporih, poraze in zadnji katastrofalen poraz, ki je prikazan v pesmi ''Kronanje v Zagrebu''. Kronan je »kmečki kralj« [[Matija Gubec]] in z njim je na trpljenje obsojen ves narod. Kronanje se odvija v [[Zagreb]]u pred cerkvijo sv. Marka. Gubec je voditelj kmečkega upora in zato mora umreti. Ogrnejo ga v kraljevi škrlat, v roko mu dajo razbeljeno žezlo in krono. Cikel se začne s citatom: » Le vkup, le vkup, le vkup /le vkup, uboga gmajna!« in s citatom iz nemške pesmi o slovenskih kmetih iz 16. stoletja. »Hört wunder zu! /Der bauern unrue /thet sich so ser auspraitten. /Aus irer gemain thetn si schrein: /stara pravda!« Prijatelj <ref name=" Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> je cikel poimenoval visoka pesem slovenskih sanj o svobodi. Pobudo za pisanje o kmečkih bojih je Aškerc dobil v prebiranju [[Janez Trdina|Trdinovih]] ''Bajk in povesti o Gorjancih'', ki so izhajale v ''Zvonu''. Kot je zapisal, mu je bil glavni vir pri pisanju [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]]. Balade govorijo o težkem življenju kmeta, ki ostaja pozitiven in se bojuje za svoje pravice. Vendar je v boju neuspešen, večinoma mora podleči idejam vplivnejšega, višjega sloja. Včasih tudi zmaga, a njegova zmaga je smrt za njegove pravice.