Sonce: razlika med redakcijama

dodanih 8.428 zlogov ,  pred 4 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 194.249.142.145 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
(I changed some of the clerical errors.)
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.142.145 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
{| class="infobox" style="width: 20em;"
<!-- * [[Airglow]] - kaj bi to bilo "zračni žar"? -->[[Kategorija:Zvezde]]
|+ style="font-size:larger;" | '''Sonce''' [[Slika:Sun symbol.svg|25px]]
|-----
| colspan="2" style="text-align:center; background: #000000;" | [[Slika:Sun920607.jpg|270px|Sonce]]
|-----
| colspan="2" align="center" | Slika Sonca, v ozadju zgoraj desno [[Zemlja]]
|-----
| bgcolor="#feea55" colspan="2" align="center" | '''Opazovalni podatki'''
|-----
! align="left" | Srednja razdalja od [[Zemlja|Zemlje]]
| align="left" | 1 [[astronomska enota|a.e.]]<br />[[1 E11 m|149.597.870,691 m]]
|-----
! align="left" | [[Navidezni sij]] (V)
| align="left" | -26,91<sup>m</sup>
|-----
! align="left" | [[Absolutni izsev]]
| align="left" | 4,8<sup>m</sup>
|-----
! align="left" | [[spektralna razvrstitev zvezd|Spektralni razred]]
| align="left" | G2V
|-----
| bgcolor="#feea55" colspan="2" align="center" | '''Fizikalne značilnosti'''
|-----
! align="left" | Premer
| align="left" | [[1 E9 m|1.392.000]] [[kilometer|km]]
|-----
! align="left" | Sorazmerni premer (d<sub>S</sub>/d<sub>Z</sub>)
| align="left" | 109
|-----
! align="left" | Sploščenost na tečajih
| align="left" | ~[[1 E-6|0,000009]]
|-----
! align="left" | [[Površina]]
| align="left" | [[1 E18 m²|6,09]] [[znanstveni zapis|·]] 10<sup>12</sup> [[kvadratni kilometer|km²]]
|-----
! align="left" | [[Prostornina]]
| align="left" | [[1 E27 m³|1,41]] · 10<sup>27</sup> [[kubični meter|m<sup>3</sup>]]
|-----
! align="left" | [[Masa]] (<math> m_\bigodot </math>)
| align="left" | [[1 E30 kg|1,989]] · 10<sup>30</sup>
[[kilogram|kg]]
|-----
! align="left" | Sorazmerna masa (Zemlja = 1)
| align="left" | 333.400
|-----
! align="left" | [[Gostota]]
| align="left" | 1411&nbsp;kg m<sup>−3</sup>
|-----
! align="left" | Sorazmerna gostota (Zemlja = 1)
| align="left" | 0,26
|-----
! align="left" | Sorazmerna masa ([[voda]] = 1)
| align="left" | 1,409
|-----
! align="left" | Površinska [[težnost]]
| align="left" | 274 m s<sup>−2</sup>
|-----
! align="left" | Sorazmerna površinska težnost
| align="left" | 27,9 [[težni pospešek|g]]
|-----
! align="left" | [[Temperatura]] površine
| align="left" | 5780 [[Kelvin|K]]
|-----
! align="left" | Temperatura [[korona|korone]]
| align="left" | 5 · 10<sup>6 </sup>K
|-----
! align="left" | [[Sij]] (L<sub>S</sub>)
| align="left" | 3,827 · 10<sup>26</sup> [[joule|J]] s<sup>−1</sup>
|-----
| bgcolor="#feea55" colspan="2" align="center" | '''Značilnosti [[tir]]a '''
|-----
! align="left" | [[Vrtilna doba]]
| &nbsp;
|-----
| align="right" | Na ekvatorju: || align="left" | 27d 6h 36m
|-----
| align="right" | Na širini 30°: || align="left" | 28d 4h 48m
|-----
| align="right" | Na širini 60°: || align="left" | 30d 19h 12m
|-----
| align="right" | Na širini 75°: || align="left" | 31d 19h 12m
|-----
| align="right" | '''[[Obhodni čas]] okoli<br />galaktičnega središča'''
| align="left" | 2,2 · 10<sup>8</sup> [[leto|let]]
|-----
| bgcolor="#feea55" colspan="2" align="center" | '''Zgradba [[fotosfera|fotosfere]]'''
|-----
! align="left" | [[vodik]]
| align="left" | 73,46 %
|-----
! align="left" | [[helij]]
| align="left" | 24,85 %
|-----
! align="left" | [[kisik]]
| align="left" | 0,77 %
|-----
! align="left" | [[ogljik]]
| align="left" | 0,29 %
|-----
! align="left" | [[železo]]
| align="left" | 0,16 %
|-----
! align="left" | [[žveplo]]
| align="left" | 0,12 %
|-----
! align="left" | [[neon]]
| align="left" | 0,12 %
|-----
! align="left" | [[dušik]]
| align="left" | 0,09 %
|-----
! align="left" | [[silicij]]
| align="left" | 0,07 %
|-----
! align="left" | [[magnezij]]
| align="left" | 0,05 %
|}
 
'''Sónce''' je edina [[zvezda]] in glavno [[astronomsko telo|telo]] našega [[Osončje|Osončja]]. Planet [[Zemlja]] in njeni sestrski [[planet]]i, tako drugi [[zemeljski planet]]i kot [[plinski velikan]]i, [[kroženje|krožijo]] okrog Sonca. Druga [[nebesno telo|telesa]], ki krožijo okrog Sonca, so še [[asteroid]]i, [[meteoroid]]i, [[komet]]i, [[čezneptunsko telo|čezneptunska telesa]] je oddaljeno približno 150 milijonov kilometrov (ena [[astronomska enota]]) in je daleč najsvetlejše telo na nebu, z [[navidezni sij|navideznim sijem]] -26,73. Sonce skupaj z Osončjem trenutno potuje skozi [[Krajevni medzvezdni oblak]] v [[Orionov krak|Orionovem kraku]] krajevne [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]] približno 24.000–26.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]] od središča galaksije, ki ga obkroži enkrat na 225–250 milijonov let.
 
V [[spektralna razvrstitev zvezd|spektralni razvrstitvi zvezd]] Sonce uvrščajo med [[glavni niz|zvezde glavnega niza]], tip G, sodeč po [[spekter elektromagnetnega valovanja|elektromagnetnemu spektru]], ki ga oddaja. Neformalno ga označujemo tudi kot ''rumeno pritlikavko'', saj je mnogo manjše od največjih zvezd v vesolju, in vidni del svetlobnega spektra je najmočnejši v rumeno-zelenem delu. V resnici je njegova barva bela, vendar lahko zaradi [[sipanje|sipanja]] modre v Zemljinem ozračju dobi rumen odtenek. Njegov [[absolutni izsev]] je +4,83, s čimer je svetlejši od 85 % zvezd v naši galaksiji, večina od katerih so [[rdeča pritlikavka|rdeče pritlikavke]].
 
== Zgradba Sonca ==
 
Naše sonce je velikanska vrteča se [[krogla]] žarečih [[plin]]ov. Sestavljena je iz [[vodik]]a (73,5 %) in [[helij]]a (24,9 %), sledov [[kisik]]a, [[ogljik]]a in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih [[plin]]ov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise ([[Sončeva pega|Sončeve pege]]), ki nastanejo ko silnice [[magnetno polje|magnetnega polja]] prebadajo fotosfero.
 
V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj [[Celzij]]a. [[Energija]], ki zaradi [[jedrsko zlivanje|zlivanja jeder]] sprosti v sredici, prehaja skozi sevalno plast v konvektivno plast. Od tod vroči plini privrejo na površje, kjer se ohladijo in potonejo. Energija doseže [[fotosfera|fotosfero]], nato pa seva navzven skozi Sončevo [[Atmosfera zvezde|atmosfero]].
 
== Sončev mrk ==
{{glavni|Sončev mrk}}
Sončev mrk nastane, ko ležijo Sonce, [[Luna]] in Zemlja na [[premici]], v točno tem vrstnem redu. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba s Sonca ali le del nje. Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj veličastnih. Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev, delne mrke, pri katerih je zakrit le del, in kolobarjaste mrke, pri katerih luna zakrije le srednji del Sončevega površja.[[Slika:Solar eclips 1999 4.jpg|thumb|300px|center|Sončev mrk leta [[1999]]]]
 
== Polarni sij ==
{{glavni|Polarni sij}}
 
Če [[oblak]]i električnih delcev, ki se sproščajo ob Sončevih izbruhih, dosežejo zemljo, na nebu ustvarijo čudovito zaveso migljajoče svetlobe, ki se v polarnih območjih kaže kot [[polarni sij]]. Plešoča svetloba aurore borealis je res prelepa, a velikanske eksplozije na Soncu prinašajo tudi nevarnosti. V nekaj sekundah izbrizgnejo več energije, kot so jo doslej proizvedle vse [[elektrarna|elektrarne]] na svetu.
 
Polarnega sija ni mogoče napovedati, zato ga je tudi težko opazovati. Na nebu oblikuje svetlobne loke, žarke in zavese.
 
Vsakič je drugačen. Pokazati se mora v temni noči, še najlaže pa ga je videti na območjih skrajnih severnih in južnih zemljepisnih širin, na primer na [[Škotska|Škotskem]], v [[Kanada|kanadski]] [[Nova Škotska|Novi Škotski]] in na [[Aljaska|Aljaski]] ter na južnem otoku [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]. Kadar je na soncu malo sončevih peg, je malo verjetno, da bo prišlo do pojava severnega oziroma južnega polarnega sija
 
[[Slika:Polarlicht.jpg|300px|center|thumb|Polarni sij]]
 
== Fizikalne in druge značilnosti ==
[[Slika:Kvarner-otoki.jpg|thumb|right|270px|Sončni zahod posnet z [[Zemlja|Zemlje]].]]
* [[Sončevo sevanje]]
* [[Sončeva energija]]
* [[Sončev veter]]
** [[severni sij]]
** [[južni sij]]
* [[fotosfera]]
* [[kromosfera]]
* [[korona]]
<!-- * [[Airglow]] - kaj bi to bilo "zračni žar"? -->
* [[mrk]]
 
== Glej tudi ==
 
* [[časovni pregled astronomije Sonca]]
* [[mitologija Sonca]]
* [[dnevna zvezda]]
* [[seznam zvezd]]
* [[Sončev mrk]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|sonce}}
{{Kategorija v Zbirki|Sun|Sonce}}
* [http://sohowww.nascom.nasa.gov/ Vesoljski observatorij SOHO]
* [http://www.nso.edu/ Narodni solarni observatorij],
 
{{Navigacija Osončje}}
 
{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
 
 
[[Kategorija:Zvezde]]
[[Kategorija:Osončje]]
[[Kategorija:Sonce| ]]
{{normativna kontrola}}
Vrenč vsak dan za zajtrk poje en velik k.urac. Vrenč je d.ebil.
227

urejanj