Mahatma Gandhi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Mohandás Karamčand Gándhi''' (devanāgarī मोहनदास करमचन्द गान्धी), splošno znan kot '''Mahatma Gandhi''' ([[sanskrt]] Mahatma - ''velika duša''), [[Indijci|indijski]] [[politik]], odvetnik in aktivist, * [[2. oktober]] [[1869]], Porbandar, Gudžarat, [[Britanska Indija]], † [[30. januar]] [[1948]], [[New Delhi]], [[Indija]].
Gandhi je bil eden od tvorcev sodobne [[Indija|Indije]] in vpliven zagovornik [[satjagraha|satjagrahe]] (nenasilnega protesta) kot sredstva revolucije. Velja za pomembnega politika osamosvajanja in oblikovanja nove postkolonialne Indije. Z bojem za pravice najemnih delavcev in drugih indijskih gospodarstvenikov v Južni Afriki je kot mlad odvetnik iskal način za uveljavitev pravic Indijcev. Gandhijevo načelo satjagrahe, po navadi grobo prevedeno kot »pot resnice« ali »težnja za dušo«, je navdihnilo generacije demokratičnih aktivistov. Že za časa svojega življenja bil tudi pomemben za zgodnje gibanje [[New Age]]. Najbolj znana med njegovimi idejnimi nasledniki sta bila [[Martin Luther King mlajši]] in [[Nelson Mandela|Rolihlahla »Nelson« Mandela]].
== Mladost ==
Gandhi je bil sin Karamčanda Gandhija, ''devana'' (glavnega poslanika) Porbandra, in Putlibe, Karamčandove četrte žene. Gandhiji so bili iz kaste [[trgovec|trgovcev]]. [[Beseda]] »Gandhi« pomeni ''trgovec z dišavami,'' a družinsko podjetje je bilo predvsem posojanje denarja. S trinajstimi leti se je poročil s [[Kasturbai|Kasturbo]] (Kasturbaj), ki je bila istih let. Imela sta štiri otroke, vse sinove. To so bili Hariral Gandhi (*1888), Manilal Gandhi (*1892), Randas Gandhi (*1897) in Devas Gandhi (*1890). Ko mu je bilo šestnajst let, mu je umrl oče. Vedno je trdil, da je imel do smrti svojega očeta z njim zgledne odnose. Na očetovo željo se je odločil za študij v Angliji, zaradi česar je bil izločen iz kaste. V tistem času namreč v Indiji ni bilo dovoljeno potovanje preko morja.
Z devetnajstimi leti je odšel na [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] na študij [[pravo|prava]]. Pod prisego materi, da ne bo jedel [[meso|mesa]] ali se prepuščal spolnosti, je v Londonu med študijem naletel na vegetarijansko restavracijo in mnoge angleške vegetarijance ter se celo včlanil v Društvo vegetarijancev. Preko pripadnikov tega društva je spoznal Anne Besant, [[Teozofija|teozofsko]] družbo in mnoge prijatelje, prvič je tudi prišel v stik z nekaterimi knjigami iz svoje domovine, kot je na primer [[Bhagavad-gita|''Bhagavad-gita'']] in nekatera daljša temeljna kulturno-verska dela, ki so bila za javnost zanimiva, kasneje pa podobno kot joga tudi modna. Med študijem je tako spletal različna znanstva in prijateljstva, ter se seznanil z mnogimi idejami, katerim drugače niti ne bi bil izpostavljen. V svoji avtobiografiji tako pripoveduje o marsikateri knjigi, ki so mu jo takrat priporočili ali jo je dobil v roke med študijem in ji je posvetil resno pozornost. Še posebej izpostavi [[Annie Besant]] kot žensko aktivistko, ki je bila kasneje pomembna tudi politično za [[Indijski nacionalni kongres|Indijski kongres]], in nekatere verske iskalce, ki so se včlanili v Teozofsko društvo.
Po diplomi je kmalu postal odvetnik z glavno nalogo izterjave denarja od trgovcev v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]]. Neuk takšnih postopkov je veliko pozornosti namenil učenju zakonodaje. Maja 1893 se je izkrcal v južnoafriškem pristanišču [[Durban]] in sedel na vlak proti [[Pretorija|Pretoriji]]. Že na naslednji postaji je v njegov kupe vstopil belopolti poslovnež in zahteval, da zapusti vagon, čeprav sta imela enaki vozovnici. Ker mu Gandhi ni hotel ustreči, ga je sprevodnik vrgel z vlaka. V čakalnici za temnopolte je vso noč čemel na prtljagi in se šele proti večeru naslednjega dne odpeljal proti Pretoriji. V prostem času in tudi v interesu nekaterih bolj premožnih muslimanskih Indijcev je pričenjal z gibanji za ureditev primernejše zakonodaje za Indijce v Južni Afriki, kjer so kot najemni delavci bili v mnogočem v slabšem položaju kot temnopolti. Četudi je bilo doseženega zelo malo, je pridobil medijsko pozornost. Zares uveljavil se je v času upora rudarjev proti izrazito belem prebivalstvu, ki je upravljalo rudnike s krivično davčno ureditvijo. Satjagraha je bila prvič tu uporabljena na množični bazi, četudi so le redki rudarji vedeli za Ghandija in njegove ideje nenasilnega upora, a so sledili gibanju. Odziv je bil izjemen in uspešen, 6. novembra 1913 so ga pri vodenju pohoda indijskih rudarjev [[Transvaal|Transvaala]] v Južnoafriški republiki zaprli, a ureditev je bila spremenjena, saj večina rudarjev ni hotela več delati, stavka pa se je iz [[Solidarnost|solidarnosti]] širila do obale in naprej. Prisila k delu pa je jasno vodila do 10 smrti, kar je povzročilo buren odziv mednarodne javnosti. Ghandi je bil izpuščen iz zapora, pritiski so se zmanjšali na obeh straneh in aprila 1914 je bila nemogoča davščina ukinjena po zakonodajnem postopku.<ref>{{Navedi knjigo|title = Zgodba o mojih eksprimentih z resnico|last = Gandhi|first = Mohandas K. Mahatma|publisher = Založba Modrijan|year = 2010|isbn = 978-961-241-437-5|location = Ljubljana|page = 400|cobiss = }}</ref>
Vrstica 15:
Svojo filozofijo je črpal iz ''Bhagavad Gite'' in [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojevih]] del. Tolstoj se je v [[1880.|80. letih 19. stoletja]] obrnil h [[krščanski anarhizem|krščanskemu anarhizmu]], Gandhi pa je kot odgovor indijskim nacionalistom prevedel Tolstojevo »Pismo hindujcu«,<ref>http://sources.wikipedia.org/wiki/Letter_to_a_Hindu_-_Leo_Tolstoy</ref> napisano leta 1908. Takrat je napisal tudi svoje temeljno delo ''Hind Svaradž'', oziroma ''Indijska samovlada''. Tolstoj in Gandhi sta si dopisovala vse do Tolstojeve smrti leta 1910. V pismu je za prikaz svojih pogledov na naraščajoči indijski [[nacionalizem]] uporabil hindujsko filozofijo iz [[Vede|Ved]] in ''Bhagavad-gite'', ki jo je z leti vedno bolj izrabljal kot tekst moralne in vojaške vzgoje za svoje pristaše. V Južni Afriki je ustanavljal samooskrbne kmetije, kar je kasneje pričel tudi v Indiji, prva se imenuje po Tolstoju.
{{navedek | Tolstoj čisto preprosto odgovarja tistim Indijcem, ki nepotrpežljivo silijo, da bi belce izgnali iz Indije. Mi smo (po Tolstoju) svoji lastni sužnji, ne sužnji Angležev. To bi si morali vklesati v naš spomin. Belci ne morejo ostati, če
== Gibanje za indijsko neodvisnost ==
Januarja 1915, ko se je vrnil domov z [[London|Londona]], se je odločil, da se mora zaobljubiti revščini. V letih, ko je bil odsoten, se je razširil spodbuden glas o malem Indijcu v Južnoafriški republiki. V Indiji so mu kmalu po vrnitvi nadeli ime Mahatma, kar v [[hindijščina|hindijščini]] pomeni »velika duša«. Med prvimi ga je tako imenoval [[Rabindranath Tagore|Tagore]]. Gandhi je hitro spoznal, da svoje dežele po dvajsetih letih odsotnosti skoraj ne pozna več, zato se je podal na potovanje po Indiji.
V javno življenje je vstopil razmeroma pozno, šele leta 1919, ko so [[Velika Britanija|Britanci]] sprejeli zakon, ki je Indijcem odrekal številne pravice, oziroma zahteval, da so registrirani vnaprej s prstnimi odtisi in osebnimi podatki, kar za druge prebivalce imperija ni bila zahteva. V naslednjih 29 letih je postal osrednja osebnost [[politika Indije|indijske politike]]. Ves ta čas je ostajal zvest načelom svoje filozofije o nenasiju in borbi za resnico. Prizadeval si je za ekonomsko neodvisnost Indije oziroma za samooskrbo, ki je bila za Britanski imperij in gospodarstvo prostega trga tedaj daleč najnevarnejša ideja. V javnosti je nosil le doma napravljena tradicionalna oblačila in poveličeval kolo, s katerim so se ta preprosta oblačila izdelovala. Že zelo zgodaj, leta 1924, je predsedoval Indijskemu nacionalnemu kongresu.
Vrstica 24:
8. aprila 1919, ko se je odpravljal na protestno zborovanje v [[New Delhi]], so ga britanske oblasti ustavile in poslale nazaj. Novica se je hitro razširila in razburila njegove privržence. Prišlo je do nemirov, v katerih je bilo ubitih nekaj ljudi, v [[Amritsar|Amritsarju]] so bili ob požigih ubiti celo štirje Evropejci. Ghandi je bil pretresen, poleg žrtev in škode, ki je bila povzročena, je bila poškodovana tudi njegova javna podoba, češ, pridiga nenasilje, a njegovi pristaši so najbolj nasilni. Gandhi je kmalu po tem pozval javnost k vsedržavnemu [[Postenje|postu]] v pokoro za vse smrti. Nasilje je 10. aprila stopnjevalo do te mere, da je med enim od protestnih shodov britanski general svojim vojakom ukazal streljati na zbrano množico. Pri tem so vojaki ubili 379 ljudi, preko 1200 protestnikov pa je bilo ranjenih. Kasnejša parlamentarna preiskava je pokazala, da je bilo v incidentu lahko tudi do 1000 mrtvih in 1000 ranjenih.
[[Slika:Gandhi Salt March.jpg|thumb|220px|Gandhi na protestnem pohodu]]
Med letoma 1920 in 1930 je Gandhi pripravil zelo malo odmevnejših zborovanj in shodov. Običajno so se shodi končali z njegovo aretacijo. Na teh shodih je Angleže pozival, da zapustijo Indijo. Sčasoma se je Gandhi vedno manj pojavljal v javnosti. [[Indijski nacionalni kongres]] namreč ni imel več potrpljenja s politikom, ki je bil v osnovi naperjen zgolj v samovlado in samoupravljanje, medtem ko je bila Indija v mnogočem izrazito neenotna združba, večina indijskih izobražencev pa je prejela predvsem britansko izobrazbo v katero so družine tudi veliko vložile. Najodmevnejši shod in nastop se je zgodil marca 1930, ko je Gandhi organiziral pohod do 400 kilometrov oddaljene obale [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Med počasnim pešačenjem Gandhi podajal izjave, da bo na cilju iz morske vode pridobival svojo [[sol]]. S tem je protestiral proti zakonu, ki je Indijcem prepovedoval pridobivanje soli. Pohod je dobil dramatične razsežnosti, saj se je okrog njega zgrinjala vse večja množica, čemur je sledila tudi medijska pozornost. Gandhija so aretirali šele dolgo po tem, ko je že prišel na cilj in opravil kaznivo dejanje. Angleži so začeli izgubljati nadzor v velikih mestih, pridobivanje soli pa je postalo civilna nepokorščina, ki je imela povsem finančne posledice, četudi je bila prepredena s skorajda nacionalistično ekstazo svobode. Gandhija so izpustili in ga povabili na pogajanja v London.
Eden pomembnejših Gandhijevih projektov pri pogajanju z imperijem o bodoči ustavi Indije je bilo vprašanje najnižjih kast, ki praviloma niso imele nobenih pravic v tradicionalni ureditvi. Gandhi je zavzel trdno stališče, da se jim zagotovi znatno in sorazmerno zastopstvo v predstavniškem telesu po novi ustavi. Za pravice in mirno ureditev tega spora je [[Gladovna stavka|gladovno stavkal]] in se pogajal podhranjen s predstavniki izobraženih nedotakljivih, ki so vnesli v pogajanja britanski predlog, ki bi nedotakljive v celoti ločil od hindujske vere in jim dal enake pravice kot muslimanom in drugim skupnostim, ki so bile ločeno voljene. Na dolgi rok je bil to politično prav tako problematičen predlog.<ref>{{Navedi knjigo|title = Gandhi & Churchill: The Epic Rivalry that Destroyed an Empire and Forged Our Age|last = Herman|first = Arthur|publisher = Bantam|year = 2008|isbn = 1299100082|location = |page = |cobiss = }}</ref> Oblikovanje ustave in nenehni upori prebivalstva so leta 1933 pomenili predvsem veliko aretacij Gandhija, ki jih je bilo težko pravno opravičiti pred prebivalstvom. Dvakrat je v zaporu leta 1932, trikrat leta 1933, pri tem se opira na uporabo medijev in daljše poste. Ustanovi tudi tednik Harijan, namenjen kasti nedotakljivih. Od let 1934-1939 zapusti Kongres in se popolnoma posveti novi Indijski ustavi, ki bi tako bila sestavljena iz mirnega sobivanja hindujcev in muslimanov, kar pa ni bilo v interesu tedanjega kongresa.
Kot svetovno znana osebnost in narodni voditelj je dajal mnenja tudi o Evropi. Leta 1938 je tako pozival Čehe, da se uprejo Nemcem z nenasiljem in naj ne uporabljajo metkov. Podobno je svetoval tudi Judom v Nemčiji: “Judje v Nemčiji lahko uporabijo Satjagraho v neskončno boljših pogojih kot bi jo lahko Indijci v Južni Afriki,” je napisal v tedniku ''Harijan 11. n''ovembra 1938. “Judje so veliko bolj obdarovani kot Indijci v Južni Afriki.” "Miren in premišljen odpor neoboroženih mož in žensk bo lahko spremenilo zimo obupa v poletje upanja." "Nemški Judje bodo dosegli trajno zmago nad Nemškimi gentili, saj jih bodo spreobrnili v čaščenje človeškega dostojanstva.”<ref>{{Navedi knjigo|title=The Collected Works of Mahatma Gandhi|last=Ministry of Information and Broadcasting,|first=Government of India|publisher=Government of India|year=2000|isbn=|location=Indija|page=Zvezek 75, 240-241|cobiss=}}</ref>
Ko je leta 1939 v Evropi izbruhnila [[druga svetovna vojna]], se je Gandhi postavil na britansko stran. [[Japonska|Japonske]] čete so leta 1942 iz [[Burma|Burme]] hitro napredovale proti Indiji. Britanci so uvideli, da Indije ne bodo sposobni ubraniti, a kljub temu Indijcem niso pustili, da bi se branili sami. Gandhi je avgusta na [[Indijski nacionalni kongres|Indijskem kongresu]] Britance spet pozval, naj zapustijo Indijo. Že naslednji dan so Gandhija in vse člane kongresa aretirali in odpeljali v zapor. Gandhi se je medtem v ječi grozil z gladovno stavko, če mu ne bodo dovolili vsaj komunikacije s somišljeniki. Tako so mu dovolili, da se lahko sreča in se pogovarja s komerkoli v času trajanja posta, ob prekinitvi posta pa se mora vrniti v zapor. Ghandi se je namesto tega odločil za gladovno stavko in ni zapustil zapora, a je stavko po več kot treh tednih prekinil in popil nekaj pomarančnega soka. Mnogi trdijo, da je tedaj bolehal za [[Malarija|malarijo]], glasni so bili tedaj tudi pomisleki, da post ob pomarančnem soku ni naporen dosežek. ▼
Gandhi je celo svetoval Judom, naj molijo za Hitlerja. “Če bi samo en Jud tako ravnal, bi lahko rešil svojo samospoštovanje in zapustil zgled, ki bi kot infekcija lahko rešil vse Judstvo." Njegov prijatelj in po nekaterih pričevanjih ljubimec<ref>{{Navedi novice|url=http://abcnews.go.com/Health/gandhi-book-claims-indian-leader-bisexual-racist/story?id=13255847|title=ABC News|date=30.03.2011}}</ref>, Hermann Kallenbach, je izražal dvom. Ghandi je komentiral svojega prijatelja: “[Hermann] želi biti nenasilen, “a trpljenje njegovih bližnjih Judov je prehudo za potrpeti.” Gandhi je dodal: “Sam se je prepiram glede njegove jeze, a maščevanje je sladko, a opravičilo božansko.” Tudi po vojni, po vseh dejstvih Holokavsta, je Gandhi vztrajal:“..Judje bi se morali sami ponuditi mesarjevem nožu...Sami bi se morali vreči v morje s klifov...Tako bi vzdignili svet in ljudstvo Nemčije. Kot taki so podlegli v njihovih milijonih.”<ref>{{Navedi knjigo|title=The Life of Mahatma Gandhi.|last=Fischer|first=Louis|publisher=Collier|year=1962|isbn=|location=New York|page=350|cobiss=}}</ref>
Maja 1945 se je končala druga svetovna vojna. Indiji je bil priznan status neodvisne države. Pod [[Džavaharlal Nehru|Nehrujevim]] vodstvom je bila ustanovljena prva indijska vlada in 15. avgusta 1945 je Indija razglasila samostojnost. Hkrati z osamosvojitvijo so islamske oblasti v zahodnem delu države, [[Pakistan]]u, razglasile svojo islamsko republiko. [[Hinduizem|Hindujci]] in [[islam|muslimani]] na obeh straneh meje so bežali na drugo stran meje. Izbruhnili so nemiri. Stanje je mejilo na državljansko vojno, zabeleženo je bilo skoraj pol milijona mrtvih, ogorčenje mednarodne skupnosti je bilo veliko.▼
▲Ko je leta 1939 v Evropi izbruhnila [[druga svetovna vojna]], se je Gandhi postavil na britansko stran. [[Japonska|Japonske]] čete so leta 1942 iz [[Burma|Burme]] hitro napredovale proti Indiji. Britanci so uvideli, da Indije ne bodo sposobni ubraniti
▲Maja 1945 se je končala druga svetovna vojna. Indiji je bil priznan status neodvisne države. Pod [[Džavaharlal Nehru|Nehrujevim]] vodstvom je bila ustanovljena prva indijska vlada in 15. avgusta 1945 je Indija razglasila samostojnost. Hkrati z osamosvojitvijo so islamske oblasti v zahodnem delu države, [[Pakistan]]u, razglasile svojo islamsko republiko. [[Hinduizem|Hindujci]] in [[islam|muslimani]] na obeh straneh meje so bežali na drugo stran meje. Izbruhnili so nemiri. Stanje je mejilo na državljansko vojno, zabeleženo je bilo
Hudi nemiri in nastanek kar dveh držav namesto ene, redefinicija Indije in nova vloga indijskega podkralja, so Ghandija postavili v vlogo voditelja stare ideje sobivanja Indije, ki se je želela mirno osamosvojiti od imperija. Odločil se je tako vpričo hudega klanja za gladovno stavko do pisne zaprisege obeh strani k miru vsaj v New Delhiju. Rezultat je bil na moč presenetljiv, saj sta že po nekaj dneh obe strani umaknili vojno napoved. Nekateri strastni domoljubi pa so Gandhijev neverjetni uspeh razumeli kot izdajo. Ena od skupin je na sestanku izžrebala mladeniča, ki naj bi ga umoril. Prepričani so bili, da jih Gandhi po naročilu muslimanov izsiljuje z gladovno stavko za denar. Gandhi je atentat preživel, enega mladeniča pa so ujeli in aretirali. Ista skupina je poskušala še večkrat, praviloma je bil tudi atentator isti, na koncu tudi uspešen.
Vrstica 39 ⟶ 43:
== Satjagraha ==
Gandhi zelo jasno in odločno odklanja idejo, da gre pri Satjagrahi za pasivno agresivnost, temveč za spoznanje o napačnem vedenju, o pravilnem vedenju. Oseba, ki verjame v nenasilno pošteno resnico v dialogu, ne bo izrabljala svojega boja za povzročanje škode. Prav tako je dejal, da potrebuje vojake za takšen boj. Namreč osebe, ki ni sposobna ubiti, ni moč učiti nenasilnega odpora. S Satjegraho postane nasilje znak nemoči, moč pa se lahko doseže le z dialogom. Gandhi je velikokrat izjavil, da so njegove vrednote preproste in izhajajo iz tradicionalnih [[Hinduizem|hindujskih]] prepričanj: [[Resnica|resnice]] ([[Satja|satje]]) in nenasilja ([[Ahimsa|ahimse]]).
Večino svojih idej je sporočal preko pamfletov in člankov, za sabo je pustil veliko pisanja, saj je bil dolgoletni urednik in pisec prispevkov za več časopisov, še posebej pa izstopa časopis Mlada Indija. Svojo novinarsko dejavnost je pričel že v Južni Afriki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gandhi in satjagraha|last=Krek|first=Janez|publisher=Društvo za teoretsko psihoanalizo|year=2000|isbn=961-6376-02-0|location=Ljubljana|page=71|cobiss=}}</ref>
| |||