Mahatma Gandhi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 11:
Po diplomi je kmalu postal odvetnik z glavno nalogo izterjave denarja od trgovcev v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]]. Neuk takšnih postopkov je veliko pozornosti namenil učenju zakonodaje. Maja 1893 se je izkrcal v južnoafriškem pristanišču [[Durban]] in sedel na vlak proti [[Pretorija|Pretoriji]]. Že na naslednji postaji je v njegov kupe vstopil belopolti poslovnež in zahteval, da zapusti vagon, čeprav sta imela enaki vozovnici. Ker mu Gandhi ni hotel ustreči, ga je sprevodnik vrgel z vlaka. V čakalnici za temnopolte je vso noč čemel na prtljagi in se šele proti večeru naslednjega dne odpeljal proti Pretoriji. V prostem času in tudi v interesu nekaterih bolj premožnih muslimanskih Indijcev je pričenjal z gibanji za ureditev primernejše zakonodaje za Indijce v Južni Afriki, kjer so kot najemni delavci bili v mnogočem v slabšem položaju kot temnopolti. Četudi je bilo doseženega zelo malo, je pridobil medijsko pozornost. Zares uveljavil se je v času upora rudarjev proti izrazito belem prebivalstvu, ki je upravljalo rudnike s krivično davčno ureditvijo. Satjagraha je bila prvič tu uporabljena na množični bazi, četudi so le redki rudarji vedeli za Ghandija in njegove ideje nenasilnega upora, a so sledili gibanju. Odziv je bil izjemen in uspešen, 6. novembra 1913 so ga pri vodenju pohoda indijskih rudarjev [[Transvaal|Transvaala]] v Južnoafriški republiki zaprli, a ureditev je bila spremenjena, saj večina rudarjev ni hotela več delati, stavka pa se je iz [[Solidarnost|solidarnosti]] širila do obale in naprej. Prisila k delu pa je jasno vodila do 10 smrti, kar je povzročilo buren odziv mednarodne javnosti. Ghandi je bil izpuščen iz zapora, pritiski so se zmanjšali na obeh straneh in aprila 1914 je bila nemogoča davščina ukinjena po zakonodajnem postopku.<ref>{{Navedi knjigo|title = Zgodba o mojih eksprimentih z resnico|last = Gandhi|first = Mohandas K. Mahatma|publisher = Založba Modrijan|year = 2010|isbn = 978-961-241-437-5|location = Ljubljana|page = 400|cobiss = }}</ref>
Pomembno pa je povedati, da po tem uporu ni bilo več sistematične politične aktivnosti, zato je Ghandi posredno pripomogel k [[Apartheid|apartheidu]], ki je po [[Prva burska vojna|Burski vojni]] postajal vedno bolj uveljavljen.<ref>{{Navedi novice|title=http://www.rtvslo.si/svet/afrisko-nelagodje-ob-gandiju-borec-za-svobodo-ali-rasist/412470|date=15.1.2016}}</ref> Ghandi je ob pričetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] iskal prostovoljce za vpis v bolnišnično enoto v Južni Afriki.
Svojo filozofijo je črpal iz ''Bhagavad Gite'' in [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojevih]] del. Tolstoj se je v [[1880.|80. letih 19. stoletja]] obrnil h [[krščanski anarhizem|krščanskemu anarhizmu]], Gandhi pa je kot odgovor indijskim nacionalistom prevedel Tolstojevo »Pismo hindujcu«,<ref>http://sources.wikipedia.org/wiki/Letter_to_a_Hindu_-_Leo_Tolstoy</ref> napisano leta 1908. Takrat je napisal tudi svoje temeljno delo ''Hind Svaradž'', oziroma ''Indijska samovlada''. Tolstoj in Gandhi sta si dopisovala vse do Tolstojeve smrti leta 1910. V pismu je za prikaz svojih pogledov na naraščajoči indijski [[nacionalizem]] uporabil hindujsko filozofijo iz [[Vede|Ved]] in ''Bhagavad-gite'', ki jo je z leti vedno bolj izrabljal kot tekst moralne in vojaške vzgoje za svoje pristaše. V Južni Afriki je ustanavljal samooskrbne kmetije, kar je kasneje pričel tudi v Indiji, prva se imenuje po Tolstoju.
{{navedek | Tolstoj čisto preprosto odgovarja tistim Indijcem, ki nepotrpežljivo silijo, da bi belce izgnali iz Indije. Mi smo (po Tolstoju) svoji lastni sužnji, ne sužnji Angležev. To bi si morali vklesati v naš spomin. Belci ne morejo ostati, če ji sami nočemo. Če pa jih hočemo odgnati z orožjem, naj vsak Indijec premisli, kako vražje malo koristi ima Evropa od orožja.}}Med prvo svetovno vojno se je Gandhi vrnil v Indijo, kjer je pomagal novačiti može za vstop v Britansko indijsko vojsko.
== Gibanje za indijsko neodvisnost ==
Januarja 1915, ko se je vrnil domov z [[London|Londona]], se je odločil, da se mora zaobljubiti revščini. V letih, ko je bil odsoten, se je razširil glas o malem Indijcu v Južnoafriški republiki. V Indiji so mu kmalu po vrnitvi nadeli ime Mahatma, kar v [[hindijščina|hindijščini]] pomeni »velika duša«. Med prvimi ga je tako imenoval [[Rabindranath Tagore|Tagore]]. Gandhi je hitro spoznal, da svoje dežele po dvajsetih letih odsotnosti skoraj ne pozna več, zato se je podal na potovanje po Indiji.
V javno življenje je vstopil razmeroma pozno, šele leta 1919, ko so [[Velika Britanija|Britanci]] sprejeli zakon, ki je Indijcem odrekal številne pravice, oziroma zahteval, da so registrirani vnaprej s prstnimi odtisi in osebnimi podatki, kar za druge prebivalce imperija ni bila zahteva. V naslednjih 29 letih je postal osrednja osebnost [[politika Indije|indijske politike]]. Ves ta čas je ostajal zvest načelom svoje filozofije o nenasiju in borbi za resnico. Prizadeval si je za ekonomsko neodvisnost Indije oziroma za samooskrbo, ki je bila za Britanski imperij in gospodarstvo prostega trga tedaj daleč najnevarnejša ideja. V javnosti je nosil le doma napravljena tradicionalna oblačila in poveličeval kolo, s katerim so se ta preprosta oblačila izdelovala. Že zelo zgodaj, leta 1924, je predsedoval Indijskemu nacionalnemu kongresu.
8. aprila 1919, ko se je odpravljal na protestno zborovanje v [[New Delhi]], so ga britanske oblasti ustavile in poslale nazaj. Novica se je hitro razširila in razburila njegove privržence. Prišlo je do nemirov, v katerih je bilo ubitih nekaj ljudi, v [[Amritsar|Amritsarju]] so bili ob požigih ubiti celo štirje Evropejci. Ghandi je bil pretresen, poleg žrtev in škode, ki je bila povzročena, je bila poškodovana tudi njegova javna podoba, češ, pridiga nenasilje, a njegovi pristaši so najbolj nasilni. Gandhi je kmalu po tem pozval javnost k vsedržavnemu [[Postenje|postu]] v pokoro za vse smrti. Nasilje je 10. aprila stopnjevalo do te mere, da je med enim od protestnih shodov britanski general svojim vojakom ukazal streljati na zbrano množico. Pri tem so vojaki ubili 379 ljudi, preko 1200 protestnikov pa je bilo ranjenih. Kasnejša parlamentarna preiskava je pokazala, da je bilo v incidentu lahko tudi do 1000 mrtvih in 1000 ranjenih.
Vrstica 30 ⟶ 28:
Eden pomembnejših Gandhijevih projektov pri pogajanju z imperijem o bodoči ustavi Indije je bilo vprašanje najnižjih kast, ki praviloma niso imele nobenih pravic v tradicionalni ureditvi. Gandhi je zavzel trdno stališče, da se jim zagotovi znatno in sorazmerno zastopstvo v predstavniškem telesu po novi ustavi. Za pravice in mirno ureditev tega spora je [[Gladovna stavka|gladovno stavkal]] in se pogajal podhranjen s predstavniki izobraženih nedotakljivih, ki so vnesli v pogajanja britanski predlog, ki bi nedotakljive v celoti ločil od hindujske vere in jim dal enake pravice kot muslimanom in drugim skupnostim, ki so bile ločeno voljene. Na dolgi rok je bil to politično prav tako problematičen predlog.<ref>{{Navedi knjigo|title = Gandhi & Churchill: The Epic Rivalry that Destroyed an Empire and Forged Our Age|last = Herman|first = Arthur|publisher = Bantam|year = 2008|isbn = 1299100082|location = |page = |cobiss = }}</ref>
Ko je leta 1939 v Evropi izbruhnila [[druga svetovna vojna]], se je Gandhi postavil na britansko stran. [[Japonska|Japonske]] čete so leta 1942 iz [[Burma|Burme]] hitro napredovale proti Indiji. Britanci so uvideli, da Indije ne bodo sposobni ubraniti, a kljub temu Indijcem niso pustili, da bi se branili sami. Gandhi je avgusta na [[Indijski nacionalni kongres|Indijskem kongresu]] Britance spet pozval, naj zapustijo Indijo. Že naslednji dan so Gandhija in vse člane kongresa aretirali in odpeljali v zapor. Gandhi se je medtem v ječi grozil z gladovno stavko, če mu ne bodo dovolili vsaj komunikacije s somišljeniki. Tako so mu dovolili, da se lahko sreča in se pogovarja s komerkoli v času trajanja posta, ob prekinitvi posta pa se mora vrniti v zapor. Ghandi se je namesto tega odločil za gladovno stavko in ni zapustil zapora, a je stavko po več kot treh tednih prekinil in popil nekaj pomarančnega soka. Mnogi trdijo, da je tedaj bolehal za [[Malarija|malarijo]], glasni so bili tedaj tudi pomisleki, da post ob pomarančnem soku ni naporen dosežek.
Maja 1945 se je končala druga svetovna vojna. Indiji je bil priznan status neodvisne države. Pod [[Džavaharlal Nehru|Nehrujevim]] vodstvom je bila ustanovljena prva indijska vlada in 15. avgusta 1945 je Indija razglasila samostojnost. Hkrati z osamosvojitvijo so islamske oblasti v zahodnem delu države, [[Pakistan]]u, razglasile svojo islamsko republiko. [[Hinduizem|Hindujci]] in [[islam|muslimani]] na obeh straneh meje so bežali na drugo stran meje. Izbruhnili so nemiri. Stanje je mejilo na državljansko vojno, zabeleženo je bilo skoraj pol milijona mrtvih, ogorčenje mednarodne skupnosti je bilo veliko.
Vrstica 36 ⟶ 34:
Hudi nemiri in nastanek kar dveh držav namesto ene, redefinicija Indije in nova vloga indijskega podkralja, so Ghandija postavili v vlogo voditelja stare ideje sobivanja Indije, ki se je želela mirno osamosvojiti od imperija. Odločil se je tako vpričo hudega klanja za gladovno stavko do pisne zaprisege obeh strani k miru vsaj v New Delhiju. Rezultat je bil na moč presenetljiv, saj sta že po nekaj dneh obe strani umaknili vojno napoved. Nekateri strastni domoljubi pa so Gandhijev neverjetni uspeh razumeli kot izdajo. Ena od skupin je na sestanku izžrebala mladeniča, ki naj bi ga umoril. Prepričani so bili, da jih Gandhi po naročilu muslimanov izsiljuje z gladovno stavko za denar. Gandhi je atentat preživel, enega mladeniča pa so ujeli in aretirali. Ista skupina je poskušala še večkrat, praviloma je bil tudi atentator isti, na koncu tudi uspešen.
30. januarja 1948 je Nathuram Godse izvedel uspešen atentat nad Ghandijem ob poti skozi vrt ob hiši njegovega prijatelja. Pristopil je k njemu med molitvijo. Odrinil je dekle, na katero se je starec opiral za hojo, izpod ogrinjala potegnil [[samokres]] in ga iz bližine trikrat ustrelil v prsi. Nato je zaklical »policija!« in se predal.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gandhiserve.org/e/whos_gandhi.htm|title=|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Aretacije, proces in razprave ob atentatu so dobile veliko medijske pozornosti. Predvsem glavnega organizatorja, za katerega so bila na voljo le nekatera pričevanja, zaradi pomanjkanja dokazov nikoli niso obsodili. Vinayak Damodar Savarkar je bil tako oproščen pred kazenskim sodiščem, a je bil kasneje večkrat pred parlamentarno komisijo ponovno kaznovan s prepovedjo političnega delovanja. Do smrti je ostal odkrit [[Militarizem|militarist]] in pristaš močnega oboroževanja Indije.
Vrstica 43 ⟶ 41:
Gandhi zelo jasno in odločno odklanja idejo, da gre pri Satjagrahi za pasivno agresivnost, temveč za spoznanje o napačnem vedenju, o pravilnem vedenju. Oseba, ki verjame v nenasilno pošteno resnico v dialogu, ne bo izrabljala svojega boja za povzročanje škode. Prav tako je dejal, da potrebuje vojake za takšen boj. Namreč osebe, ki ni sposobna ubiti, ni moč učiti nenasilnega odpora. S Satjegraho postane nasilje znak nemoči, moč pa se lahko doseže le z dialogom.
Večino svojih idej je sporočal preko pamfletov in člankov, za sabo je pustil veliko pisanja, saj je bil dolgoletni urednik in pisec prispevkov za več časopisov, še posebej pa izstopa časopis Mlada Indija. Svojo novinarsko dejavnost je pričel že v Južni Afriki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gandhi in satjagraha|last=Krek|first=Janez|publisher=Društvo za teoretsko psihoanalizo|year=2000|isbn=961-6376-02-0|location=Ljubljana|page=71|cobiss=}}</ref>
Duh nenasilja je objasnil večkrat v novinarskih pisanjih:<blockquote>Nesodelovanje ni gibanje bahanja, razgrajanja ali sleparjenja, pač pa preskus naše iskrenosti. Zahteva čvrsto in tiho žrtvovanje. Je izziv naši poštenosti in naši zmožnosti za nacionalno delo. In več kot naredimo, bolj se zavedamo, da je treba storiti še veliko več, kakor smo pričakovali. In ta misel na našo nepopolnost nas mora narediti ponižne.</blockquote><blockquote>Nesodelujoči si prizadeva, da bi vzbudil pozornost in da bi bil za zgled, pa ne s nasiljem, temveč z nevsiljivo ponižnostjo.</blockquote><blockquote>Nepremišljena neposlušnost pomeni razkroj družbe. Zato se morajo tisti, ki se prizadevajo za državljansko neposlušnost, najprej naučiti umetnosti radovoljnega podrejanja zakonom prostovoljnih zvez, kot so stranke, konference in druga telesa, pa tudi podrejanja državnim zakonom, naj so jim všeč ali ne. Državljanska neposlušnost ni stanje brezzakonitosti in samopašnosti, temveč predpostavlja duha, ki spoštuje zakon in je samoobvladan.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Collected Works of Mahatma Gandhi (Electronic Book)|last=|first=|publisher=Publications Division Government of India|year=1999|isbn=|location=Indija|page=Zvezek 21, stran 451|cobiss=}}</ref></blockquote>
==Zapuščina in upodobitve v množični kulturi==
| |||