Filmski proces: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Janulaga (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Janulaga (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 62:
Malokateri producent želi preskočiti to obliko distribucije, ker navadno prinese največ prihodka (tudi do 40 odstotkov). Filmska distribucija je zahtevna in težko obvladljiva za neodvisnega producenta, zato je ključno, da studio prek svojih ustaljenih poti koordinira ne zgolj kinematografsko, temveč tudi ostale distribucijske poti in licenciranje projekta.
 
Veliko je govora in kritik na račun studijev, ker naj bi s prodajo DVD-jev in Blu-ray nosilcev pričeli prepozno in jih s tem prodajo manj, kot če bi jih pričeli prodajati takoj, ko se film odpre v kinematografih. A studiji so prepričani, da to ne drži, saj s to potezo manj ljudi najde pot do kraje videa (zlorabo oz. piratsko širjenje videa na spletu) in še vedno si večji del ljudi najprej film ogleda v kinu, potem pa se na podlagi všečnosti odloči še za nakup filma na drugih oblikah (npr. DVD nosilci) in s tem istega konzumerja prepričajo, da za ogled filma plača vsaj dvakrat.
 
Krog filmske distribucije (nacionalna kot mednarodna distribucija prek vseh teritorijev):
Vrstica 72:
** 'premium cable services': HBO Go, Showtime, Cinemax, nato:
** 'On-Demand', VOD, SVOD: npr. Netflix, Hulu, HBO on-demand, Pickbox, Amazon Prime...).
* Druge oblike: npr. licenciranje na letalih pa je enoena izmed zadnjih oblik distribucije (traja lahko tudi 5 in več let, da se bo nek film vrtelo na letalih).
Poleg tega obstajajo še drugi viri prihodkov filmskega izdelka:
* Licenciranje filmske glasbe ali pesmi, narejenih posebej za film (ki se jih proda tako fizičnim (nakup diska s filmsko glasbo), kot pravnim osebam z namenom licenciranja novi, drugi množici);
* <nowiki>''</nowiki>Merchandising<nowiki>''</nowiki> prodaja in maloprodajno/veleprodajno licenciranje -odvisno od namena (trgovski izdelki direktnim konzumerjem, prodaja igrač in drugih izdelkov nekih animiranih likov, direktna prodaja majic, lončkov, predmetov in izdelkov nekih sloganov, likov ipd.);
* Licenciranje filmskih enot (npr. licencirani izdelki Tic-Tac v obliki Minionov, ki jih potem prodajajo trgovske verige; ali uporaba imena lika ali fikcijske blagovne znamke iz filma v nekem drugem avtorskem delu ipd.);
* Licenciranje t.i. 'clip-ov<nowiki>''</nowiki> iz filma, ki se pojavljajo znotraj oddaj; filmov, serij, oglaševalskih materijalov (npr. v nekem filmu bomobi videli izsek nekega drugega filma vključno z zvokom za 3 sekunde, a bodo ljudje prepoznali za kakšen film gre);
* in druge možnosti.
Maksimalno povečanje možnosti za izčrpanje prihodkov vsakega distribucijskega okna je tudi glavni cilj vsake sekundarne oblike distribucije.