Mejoza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnjen koristni popravek |
Profaza I |
||
Vrstica 12:
=== Profaza I ===
Mejoza se od mitoze značilno razlikuje po profazi prve mejotske delitve, ki je daljša. V tej fazi konjugirata homologna kromosoma. Ker so kromosomi iz dveh kromatid, nastanejo s konjugacijo bivalenti ali tetrade. Tetrada je en kromosom, ki deluje kot zaključena celota in je vidna tudi s svetlobnim mikroskopom.
==== Leptoten ====
Kromosomi so vidni kot dolge in tanke nitke iz dveh sestrskih kromatid. Obe sestrski kromatidi sta med seboj tesno povezani s kohezini po celotni dolžini kromosoma, in sicer do konca metafaze I. Ker se spiralizacija kromosomov v tej fazi šele začne, so leptotenski kromosomi po svoji dolžinni bolj ali manj spiralizirani. Na predelih večje spiralizacije so vidne odebelitve, imenovane kromomere. Med kromomerami pa so manj spiralizirani predeli imenovani interkromomere.
==== Zigoten ====
V zigotenu se začnejo homologni kromosomi približevati. Telomere kromosomov, ki so pripete na notranjo jedrno membrano se zberejo skupaj, in kjer pride do prepoznavanja med komplementarnimi zaporedji DNA, se začne konjugacija homolognih kromosomov. Konjugacija poteka po celotni dolžini kromosomov. Hkrati se spiralizacija kromosomov nadaljuje in kromosomi postajajo debelejši in krajši. Pravilno konjugacijo homolognih kromosomov in s tem paralelno lego homolognih genskih lokusov zagotavlja posebna proteinska struktura, imenovana sinaptonemski kompleks.
==== Pahiten ====
V pahitenu je konjugacija homolognih kromosomov končana po celotni dolžini kromosomov. Izoblikujejo se bivalenti ali tetrade. V pahitenu poteka rekombinacija, ko se kromatide homolognih kromosomov v tetradi na nekaterih mestih prekinejo in medsebojno izmenjajo homologne odseke v procesu prekrižanja, Pri ljudeh nastanejo povprečno od dve do tri prekrižanja v vsakem paru homologov.
==== Diploten ====
V diplotenu se sinaptonema razgradi in homologna kromosoma, ki sta združena v bivalentu, se delno razmakneta. Na mestih prekrižanja, ki jih imenujemo kjazme, ostaneta homologna kromosoma povezana. V diplotenu se kromosomi delno despiralizirajo in nastajajo zanke, kjer se DNA prepisuje v mRNA. Jajčna celica lahko v tej fazi preživi več let ali celo desetletij, preden nadaljuje prvo mejotsko delitev. Tak podaljšan diploten imenujemo diktioten.
==== Diakineza ====
V diakinezi se tetrade razporedijo ob jedrni ovojnici. Kromatide se ponovno močno spiralizirajo in zato zelo skrajšajo ter odebelijo. Sestrske kromatide ležijo še vedno tesno druga ob drugi in so povezane v centromernih regijah. Kjazme držijo skupaj homologna kromosoma v tetradi do anafaze I.
=== Metafaza I ===
Vrstica 55:
To je lahko vzrok resnim zdravstevnim težavam:
* '''Downov sindrom''' - trisomija kromosoma 21, kariotip moškega z Downovim sindromom: 47, XY, +21
* '''Klinefelterjev sindrom''' - dodaten X kromosom pri moških: XXY, kariotip: 47. XXY
* '''Jacobsov sindrom''' - dodaten Y kromosom pri moških(XYY), kariotip: 47, XYY
* '''Turnerjev sindrom''' - pri ženskah z zgolj enim X kromosomom,
* '''Patau sindrom''' - trisomija kromosoma 13, kariotip za žensko s Patau sindromom: 47, XX, +13
* '''Edwardsov sindrom''' - trisomija kromosoma 18, kariotip za moškega z Edwardsovim sindromom: 47, XY, +18
[[Kategorija:Celični cikel]]
| |||