Ren: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Geografija: popravljeno |
→Kanali (prekopi): dodano |
||
Vrstica 191:
* Kanal Šelda-Ren (''Schelde-Rijnkanaal'')- v Belgiji in na Nizozemskem povezuje Antwerpen z Volkerakom in s tem Šeldo z Renom;
* Druzov kanal: (latinsko ''Fossa Drusiana'') je bil rimski kanal zgrajen za vojaške namene, ki ga je gradil [[Neron Klavdij Druz]] okoli 12. st. pr. n. št.
== Geologija ==
=== Alpska orogeneza ===
Ren teče od Alp do bazena Severnega morja. [[Geografija]] in [[geologija]] njegovega današnjega porečja se je spreminjala in se je začela v [[Alpidska orogeneza|alpidski orogenezi]].
V južni Evropi se je razvoj začel v [[trias]]u v času [[mezozoik]]a, z odprtjem [[Ocean Tetis|oceana Tetiss]], med evrazijsko in afriško [[Tektonika plošč |tektonsko ploščo]], med okoli 240 in 220 MPS (milijoni let pred sedanjostjo). Sedanje [[Sredozemsko morje]] spusti s tem nekoliko več vode ocenana Tetis. V približno 180 MPS, v [[Jura|jurskem]] obdobju, dve plošči obrneta smer in začneta stiskanje tal Tetisa, zaradi česar pride do subdukcije (podrivanja) pod evrazijsko ploščo in dviganja roba v alpidski orogenezi v [[oligocen]]u in [[miocen]]u. Več mikro plošč je bilo ujetih v stiskanje in vrtenje ali pa so bile potisnjene vstran in tako ustvarjale posamezne značilnosti sredozemske geografije: iberska je dvignila [[Pireneji|Pireneje]], italijanska [[Alpe]] in [[Anatolija|Anatolijo]], ki se gibljejo na zahod, gore Grčije in otoke. Stiskanje in orogeneza se danes nadaljuje, kot je razvidno iz vsakoletnega majhnega dviga gora in aktivnih vulkanov.
V severni Evropi je severnomorska kotlina nastala v času triasa in jure in se preoblikovala ko je sediment zasipal kotlino. Med območjem alpske orogeneze in pogrezanjem bazena Severnega morja, so ostala višavja, ki izhajajo iz zgodnejše orogeneze (Variscan), kot so [[Ardeni]], Eifel in [[Vogezi]].
Od [[eocen]]a dalje je alpidska orogeneza povzročila razkol sistema v smeri sever-jug in razvoj na tem območju. Glavni elementi tega razkola dolina Zgornjega Rena v jugozahodni Nemčiji in vzhodni Franciji in zaliv Spodnjega Rena na severozahodu Nemčije in jugovzhodu Nizozemske. V času [[miocen]]a se je razvil rečni sistem Zgornjega Rena, dolina se je še naprej širila proti severu in nastane prva reka Ren. V tistem času še ni odmakala Alp, te so predstavljale razvodje [[Rona|Rone]] in [[Donava|Donave]], ki sta odmakali severne boke Alp.
=== Nastanek toka ===
Razvodnica Rena sega v Alpe danes, vendar tako ni od nekdaj. <ref name="Ber">Berendsen and Stouthamer (2001)</ref> V obdobju miocen je bila razvodnica Rena bolj južno, samo do Eifela in Westerwalda, okoli 450 km severno od Alp. Ren je imel kot pritok Sieg, vendar še ne Mozele. Severne Alpe je odmakala Donava.
S spreminjanjem toka je Ren razširil razvodje proti jugu. V obdobju [[pliocen]]a je Ren zajel tok do Vogezov, vključno Mozelo, Majno in Neckar. Vode iz severnih Alp so še vedno odtekale v Rono. V zgodnjem obdobju [[pleistocen]]a je Ren zajel večino svojega današnjega alpskega povodja od Rhône, vključno reko Aare. Od takrat Ren je dodal vode nad Bodenskim jezerom (Vorderrhein, Hinterrhein, Alpenrhein; preusmerjene od Rône), zgornji tok reke Majne, onkraj Schweinfurta in Vogezov in ujel Meuse v svoje porečje.
Pred približno 2,5 milijoni let (ki se konča pred 11.600 leti) je bilo geološko obdobje [[ledena doba|ledenih dob]]. Ker je pred približno 600.000 leti prišlo do šest večjih ledenih dob, v katerih se morska gladina upadla za 120 m, je več kontinentalnih robov ostalo izpostavljenih. V zgodnjem pleistocenu je Ren sledil toku na severozahod in s tem v Severno morje. V tako imenovani angleški poledenitvi (~ 450.000 let pred sedanjostjo, morski kisikov izotop stopnje 12), je severni del današnjega Severnega morja blokiral led in nastalo je veliko jezero, ki je poplavilo preko Rokavskega preliva. To je povzročilo da se je Ren moral preusmeriti preko Rokavskega preliva. Od takrat se je ustje nahajalo na morju pri Brestu v Francija in reke, kot so [[Temza]] in [[Sena]] sta postali pritoka Rena. V času med poledenitvami, ko se je gladina morja dvignila na približno sedanjo raven, je Ren oblikoval delto, kjer je zdaj Nizozemska.
Zadnja poledenitev je potekala od ~ 74.000 PS (pred sedanjostjo) do konca pleistocena (~ 11.600 PS). V severozahodni Evropi sta bili dve zelo hladni fazi, z vrhom okoli 70.000 PS in okoli 29.000-24.000 PS. Zadnja faza je nekoliko starejša globalno zadnji ledenodobni maksimum (pleniglaciala). V tem času spodnji Ren tekel približno proti zahodu preko Nizozemske in se razširil na jugozahod preko Rokavskega preliva in končno v Atlantski ocean. V angleškem in irskem kanalu in velik del Severnega morja je bilo kopno, predvsem zato, ker je bila gladina morja približno 120 m nižja kot danes.
Večina sedanjega toka Rena v času zadnje ledene dobe ni bila pod ledom; čeprav je bil njegov izvir še vedno ledenik. [[Tundra]] z ledenodobno floro in favno se je raztezala čez srednjo Evropo od Azije do Atlantskega oceana. To se je zgodilo v zadnjem glacialnem maksimumu, ca. 22.000-14.000 PS, ko je ledeni pokrov pokrival Skandinavijo, baltske države, Škotsko in Alpe, vendar pustil prostor tundri. [[Puhlica]] nad to tundro se je naložila v in okoli doline Rena, kar je prispevalo k sedanji kmetijski uporabnosti.
=== Konec zadnje poledenitve ===
Ko se je severozahodna Evropa počasi začela ogrevati od leta 22.000 dalje, so se zamrznjeno podtalje in alpski ledeniki začeli topiti, tudi jesenski in zimski sneg spomladi se je stopil. Velik del voda se je preusmeril v Ren in njegov tok se je podaljšal. Hitro segrevanje in spremembe [[rastlinstvo|vegetacije]] in nastanek [[gozd]]a, se je začelo okoli 13.000 PS. Okoli 9000 PS je bila Evropa v celoti pokrita z gozdom. Globalno krčenje ledenega pokrova je dvignilo raven oceanov in angleški kanal in Severno morje sta bila ponovno poplavljena. Tajanje zemlje in teža oceana sta povzročila ugrezanje tal, nekdanje obale Evrope so utonile ([[transgresija]] - napredovanje morja na kopno).
Okoli 11.000 v preteklost je bilo ustje Rena v [[Dovrska ožina|Dovrski ožini]]. Tam je ostalo v južnem delu Severnega morja nekaj kopnega, ki je znano kot [[Doggerland]] in je povezovalo celinsko Evropo in Veliko Britanijo. Približno 9000 let nazaj je bilo to zadnje kopno prekinjeno. Ljudje, ki so že prebivali na tem območju, so te dogodke doživeli.
Od 7500 let nazaj je bilo stanje plimovanja in tokov zelo podobno sedanjemu. Stopnja dvigovanja morske gladine se je doslej znižala kot posledica zemeljske sedimentacije Rena in obalnih procesov ter nadomestila transgresijo morja; zadnjih 7000 let je bila obala približno na isti lokaciji. V južnem delu Severnega morja je zaradi stalnega tektonskega ugrezanja morska gladina še vedno naraščala, v višini približno 1-3 cm v stoletju (1 meter in 39 centimetrov v zadnjih 3000 letih).
Okoli 7000-5000 pred sedanjostjo je splošno segrevanje spodbujalo migracije narodov iz vzhoda do Donave in navzdol ob Renu, ki ga je morda vzpodbudilo nenadno širjenje [[Črno morje|Črnega morja]], ko se Sredozemsko morje prelilo vanj skozi [[Bospor]] okoli 7500 pred sedanjostjo.
=== Holocenska delta ===
Na začetku holocena (~ pred 11.700 leti) je Ren zasedal svoje poznoledeniške doline. Ko se je dviganje morske gladine na Nizozemskem nadaljeval, se je začelo oblikovanje delte Ren-Meuse (~ pred 8000 leti). Absolutni dvig morske gladine in tektonsko pogrezanje je močno vplivalo na razvoj delte. Drugi dejavniki pomembni za oblikovanje delte so lokalne tektonske dejavnosti meje Peel preloma in geomorfologija, kot ostanek zadnje ledene dobe in obalna morska dinamika, kot so pregrade in plimske formacije. <ref>Cohen ''et al.'' (2002)</ref>
Od ~ 3000 PS je v delti viden človeški vpliv. Kot posledica povečanja kmetijskih zemljišč ([[bronasta doba|bronastodobno]] kmetijstvo) v gorskih območjih (osrednja Nemčija), se je pretok sedimentov preko Rena močno povečal in rast delte se je pospešila. To je povzročilo večje poplave in sedimentacijo, ki je končala nastajanje šote v delti. V geološko bližnji preteklosti je bil glavni proces distribucije usedlin preko delte prelaganje rečnih kanalov na nove lokacije na poplavni ravnici (imenovana ''avulsion'' - 'prisilna ločitev'). V zadnjih 6000 letih se je pojavilo približno 80 avulzij. Neposredni človekov vpliv v delti se je začel z izkopavanjem šote za sol in gorivo od rimskih časov dalje. Temu je sledilo nasipavanje glavnih pritokov in zajezitve manjših pritokov, kar je potekalo v 11-13. stoletju. Nato so izkopali kanale, brežine izravnali ter postavili lesene valobrane za preprečevanje selitve toka reke ali zamuljevanja.
Trenutno kraka Waal in Nederrijn-Lek tečeta v Severno morje skozi nekdanji izliv Meuse blizu Rotterdama. Reka IJssel teče proti severu in vstopi v IJsselmeer (prej Zuiderzee), sprva brakično laguno, od 1932 sladkovodno jezero. Odtok Rena je razdeljen na tri dele in se je ohranil od leta 1709 kot posledica gradenj, vključno s kopanjem kanala Pannerdens in ureditev v 20. stoletju.
== Glej tudi ==
| |||