Wikipedija

Ren: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.438 urejanj
→‎Delta: dodano
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.438 urejanj
→‎Geografija: popravljeno
Vrstica 46:
|dolžina ||odsek || pop. pretok || nadmorska<br>višina || levi pritoki<br>(ne vsi) || desni pritoki<br>(ne vsi)
|-
| 76&nbsp;km od Vorderrheina (vključno Rein da Medel)|| Različni izviri in povirje tvorijo reke Vorderrhein in Hinterrhein v Graubindnu[[Graubünden|Graubündnu]], [[Švica]] || 114&nbsp;m<sup>3</sup>/s<ref>sum of Vorderrhein and Hinterrhein discharges according to ''Hydrologischer Atlas der Schweiz'', 2002, Tab. 5.4 "Natürliche Abflüsse 1961-1980".</ref>
|| 584&nbsp;m || Aua Russein, Schmuèr<ref>Federal Office for the Environment FOEN https://s.geo.admin.ch/69348abdd3, Vorderrhein http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Berne, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo, via http://map.geo.admin.ch], Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:200 000, 2016-01-04</ref> || Rein da Tuma, Rein da Curnera, Rein da Medel, Rein da Sumvitg (Rein da Vigliuts), Glogn (Valser Rhine), Rabiusa, Hinterrhein (rightdesno: Ragn da Ferrera, Albula/Alvra (leftlevo: Gelgia; right: Landwasser))
|-
| c. 90&nbsp;km || Alpski Ren vzdolž doline Rena (tvori avstrijsko-švicarsko mejo in lihtenštajnsko mejo). || || 400&nbsp;m || Tamina<ref>Federal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/6934a65dad, Alpenrhein, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo, via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:2 Mio</ref> || Plessur, Landquart, Ill]]
|-
| c. 60&nbsp;km || [[Bodensko jezero]], tudi kanal Seerhein pri Konstanci, priključek Obersee in Untersee; || || 395&nbsp;m || Goldach<ref>Federal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/693cf9db17, Lake Constance, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:200 000, Flussordnung, National Map 1:2 Mio</ref> || Dornbirner Ach, Leiblach, Schussen, Rotach, Brunnisaach, Lipbach, Seefelder Aach, Radolfzeller Aach
|-
| c. 150&nbsp;od Konstance do Basla: ''Renski kilometer'' 0–167.|| Visoki Ren od iztoka iz Bodenskega jezera do [[Basel|Basla]], tvori del nemško-švicarske meje || 1.300&nbsp;m<sup>3</sup>/s<ref>poprečno v obdobju 1961–1990: 1.297&nbsp;m<sup>3</sup>/s (M. Spreafico und R. Weingartner, ''Hydrologie der Schweiz: Ausgewählte Aspekte und Resultate'', Berichte des BWG, 2005, citing Schädler and Weingartner, 2002); regular yearly peak at 2.500&nbsp;m<sup>3</sup>/s, izrednih vrhov nad 4000 &nbsp;m<sup>3</sup>/s. Simon Scherrer, Armin Petrascheck, Hanspeter Hode, ''[http://www.scherrer-hydrol.ch/pdf/scherrer/scherrer_etal_wel_2006_extreme_hochwasser_HQ.pdf Extreme Hochwasser des Rheins bei Basel – Herleitung von Szenarien]'' (2006).</ref>
| 246&nbsp;m|| Thur, Töss, Glatt, [[Aare] (pri sotočju Aare in Rena, Aare prinese 560 m³/s več vode kot Ren s 439 m³/s, tako, da je hidrografsko gledano Ren desni pritok Aare) Ergolz, Birs<ref>Federal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/693cf9db17, High Rhine, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:2 Mio</ref> || Wutach
|-
| 362&nbsp;od Basla do Bingena: ''Renski kilometer'' 167–529. || Zgornji Ren od Basla do Bingena tvori planoto ZgonjiZgornji Ren in spodnjem toku francosko-nemško mejo || || 79&nbsp;m || Ill, Moder, Lauter, Nahe || Wiese, Elz, Kinzig, Rench, Acher, Murg, Alb, Pfinz, [[Neckar]], [[Majna]]
|-
| 159&nbsp;km Bingen do Kölna: ''Renski kilometer'' 529–688 (159&nbsp;km); ni nedvoumno opredeljen srednjiSrednji Ren, nekateri bi raje, da se začne gorvodno, na ustju Majne. || Srednji Ren med Bingenom in [[Bonn]]om sliali [[Köln]]om je v celoti v Nemčiji, prečka soteko[[Zgornja renasrednja dolina Rena|sotesko Rena]]; || || 45&nbsp;m || [[Mozela]], Nette, Ahr || [[Lahn]], Wied, Sieg
|-
| 177&nbsp;km ''Renski kilometer'' 688–865.5 (177,5&nbsp;km) od Kölna do nemško nizozemske meje || Spodnji Ren dolvodno od Bonna, prečka regijo sSpodnjeSpodnje Porenje dežele [[Severno Porenje-Vestfalija]] || || 11&nbsp;m || Erft || Wupper, Düssel, Ruhr, Emscher, Lippe
|-
| c. 50&nbsp;km || Nederrijn ali "Nether Rhine" (krajši tok Oude Rijn) znotraj Ren–Meuse–Šelda delte Ren–Meuse–[[Šelda]] na Nizozemskem. || 2.900&nbsp;m<sup>3</sup>/s skupen pretok Rena je predmet znatnih nihanj, povprečne vrednosti so različne glede na vir; || 0&nbsp;m || [[Meuse]] || Oude IJssel, Berkel
|}
 
Vrstica 77:
</gallery>
 
Ren nosi svoje ime, brez značilnih dodatkov samo od sotočja potokov Vorderrhein in Hinterrhein blizu Tamins-Reichenaua dalje. Nad tem je obsežno [[povodje]] [[povirje|povirja]] reke Ren. Spada skoraj izključno v švicarski [[kanton]] [[Graubünden]], od Gotthard masiva na zahodu preko doline, kjer leži [[Ticino]] in [[Italija]] na jugu, do prelaza Fluela na vzhodu.
 
Tradicionalno velja za izvir Rena iztok iz jezera Toma v bližini prelaza Oberalp v regiji Gotthard in je videti kot izvir Vorderrheina in Rena kot celote. Hinterrhein izvira v dolini Rheinwald pod Rheinwaldhornom.
 
==== Hinterrhein in Vorderrhein ====
Izvir reke nanaj splošnobi veljabil severno od Lai da Tuma (jezero Toma) na Vorderrhein / Rein Anteriur, [12]ali Prednji Ren, čeprav je njegov južni pritok Rein da Medel dejansko pred sotočjem s Vorderrheinom v bližini Disentisa.
 
'''Vorderrhein''' ali Sprednji Ren, izvira iz Lai da Tuma (jezera Toma - 2345 m), v bližini [[prelaz Oberalp |prelaza Oberalp]] in teče skozi impresiven kanjon Ruinaulta, ki ga tvorijo največje vidne skale v alpah[[Alpe|Alpah]], [[Flimsov plaz]].
 
'''Hinterrhein / Rein Posteriur''' ali Zadnji Ren izvira iz ledenika[[ledenik]]a Paradies, v bližini Rheinwaldhorna. Eden od njegovih pritokov je Reno di Lei, odtok Valle di Lei na italijanskem ozemlju. Po treh glavnih dolinah, ločenih z dvema kanjonoma[[kanjon]]oma, Roflaschlucht in [[Via Mala]], doseže Reichenau. Njegovi izviri se nahajajo v Adula Alpah (Rheinwaldhorn, Rheinquellhorn in Güferhorn).
 
[[Image:HINTERH.jpg|thumb|left|Hinterrhein jugozahodno od Splügena]]
Avers Ren se pridruži z juga. Eno od njegovih povirij je Reno di Lei (se steka v Lago di Lei), ki se delno nahaja v Italiji. V bližini Silsa, se Hinterrheinu pridruži Albula z vzhoda, iz območja prelaza Albula. Albula črpa vodo predvsem iz LandwasserLandwasserja z Dischmabachom kot največjim tokom izvira, vendar je skoraj tolikšen kot Gelgia, ki prihaja navzdol od prelaza Julier.
[[Image:Rhein Zusammenfluss.jpg|thumb |Sotočje Anterior Rhine levo in Posterior Rhine desno, tvorita Alpine Rhine pri Reichenau v Švici]]
 
=== Dolina Rena ===
[[Image:Rhein bei Balzers - Blick auf Gonzen.JPG|thumb |Ren pri Fläschu, tik preden pride do meje z Lihtenštajnom]]
V bližini Tamins-Reichenau se Anterior RenPrednji in posteriorneZadnji Ren združita in tvorita Ren. Reka naredi poseben zavoj proti severu, blizu mesta [[Chur]]. Ta odsek je dolg skoraj 86 km in se spusti z višine 599 m do 396 m. Teče skozi širokeširoko ledeniškeledeniško alpskealpsko dolinedolino, znaneznano kot '''dolina Rena''' (nemško: ''Rheintal''). V bližini Sargansa[[Sargans]]a je naraven jez, le nekaj metrov visok in preprečuje, da bi se stekal v odprto dolino Seeztal in nato skozi jezero Walen in jezero Zurich v reko Aare. Alpski Ren se začne v najbolj zahodnem delu švicarskega kantona Graubünden, kasneje pa tvori mejo med Švico na zahodu in Lihtenštajnom[[Lihtenštajn]]om in kasneje [[Avstrija|Avstrijo]] proti vzhodu.
 
UčinekPosledica človekovega deladelovanja je, da se izprazni v Bodensko jezero na avstrijskem ozemlju in ne na meji, ki sledi stari naravni strugi.
[[Image:Rheinmuendung im Bodensee.jpg|thumb|Delta Alpskega Rena pri Bodenskem jezeru]]
Ustje Rena v Bodenskem jezeru predstavlja delto. Večina deltadelte je [[naravni rezervat]] in svetiščezatočišče za ptice. Vključuje avstrijska mesta Gaißau, Höchst in Fußach. Naravni Ren, prvotno razvejan v vsaj dve veji, oblikuje majhne otoke z nanašanjem usedlin oblikuje majhne otoke. V lokalnem [[Alemani|alemanskem]] narečju se izgovarja "Isel" in to je tudi lokalna izgovorjava ''Esel'' ("osel"). Veliko lokalnih poljapolj ima uradno ime, ki vsebuje to besedo.
 
Regulacija Rena jepredstavlja zgornji [[prekop|kanal]] v bližini Diepoldsaua in nižji kanal na Fußachu, da bi preprečili stalne poplave in močno sedimentacijo v zahodnem delu delte. Dornbirner Ach je preusmerjen in zdaj teče vzporedno z kanaliziranim Renom v [[jezero]]. Njegova voda ima temnejšo barvo kot Ren; lažje lebdeče plavine izhajajo iz višjih gora. Pričakuje se, da bo stalen vnos sedimentov v jezero sčasoma zamuljil jezero. To se je že zgodilo v nekdanjem jezeru Tuggenersee.
 
=== Bodensko jezero ===
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Ren«