Ren: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
→Bodensko jezero: dodano |
||
Vrstica 105:
{{glavni|Bodensko jezero}}
[[Bodensko jezero]] je sestavljeno iz treh vodnih teles: Obersee ("zgornje jezero"), Untersee ("spodnje jezero") in povezovalni odsek Rena, ki se imenuje Seerhein ("jezero Ren"). Nahaja se v Nemčiji, Švici in Avstriji v bližini Alp. Natančneje, njegova obala leži v nemških deželah [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]], avstrijski državi [[Vorarlberg]] in švicarskih kantonih [[Thurgau]] in [[Kanton St. Gallen |St. Gallen]]. Ren priteče vanj z juga sledeč švicarsko-avstrijski meji. Se nahaja na približno {{coord|47|39|N|9|19|E|type:waterbody}}
=== Visoki Ren ===
[[Image:Karte Hochrhein.png|thumb|300px |Visoki ren]]
[[Image:Rheinfall01.jpg|thumb |Renski slapovi pri Schaffhausenu)]]
Del Rena, ki izhaja iz Bodenskega jezera se imenuje Visoki Ren in teče na splošno proti zahodu, prehaja preko [[Renski slapovi |Renskih slapov]] in se pridruži svojemu velikemu pritoku reki [[Aare]]. Aare več kot podvoji pretok vode Rena in zagotavlja več kot petino pretoka do nizozemske meje. Aare dobi vode izpod 4.274 m visokega vrha Finsteraarhorn, najvišje točke renskega porečja. Ren od Bodenskega jezera dalje v grobem predstavlja nemško-švicarsko mejo z izjemo kantona Schaffhausen in delov kantonov Zürich in Basel-Stadt, dokler se ne obrne proti severu na tako imenovanem Renskem kolenu v Baslu in zapusti Švico.
Visoki Ren se začne v Stein am Rhein na zahodnem koncu Spodnjega jezera. Za razliko od Alpskega Rena in Zgornjega Rena, teče sedaj proti zahodu. Pade iz 395 m na 252 m nadmorske višine. Nekateri odseki Visokega Rena med Stein am Rhein in Eglisauom tvorijo mejo med Švico na južnem bregu in Nemčije na severu. Na drugih odsekih je na obeh straneh švicarski. V resnici je večina kantona Schaffhausen na severnem bregu. Med Eglisauom in Baslom, visoki Ren dosledno tvori mejo.
Renski slapovi se nahajajo pod [[Schaffhausen]]om. Imajo povprečni pretok vode 373 m³ / s (povprečna poletna praznjenja pa 700 m³ / s) in so drugi najmočnejši slap v Evropi v smislu potencialne energije, za [[Dettifoss]]om na [[Islandija|Islandiji]]. Za Visoki Ren so značilni številni jezovi. Na redkih preostalih naravnih odsekih še vedno obstajajo številne brzice.
V bližini Koblenza v Aargau se Aare pridruži Renu. Čeprav je Aare močnejši od Rena, se kljub temu Alpski Ren šteje za glavno vejo, ker je daljši.
=== Zgornji Ren ===
[[Image:Rhein 800.jpg|thumb |Ren (spredja) in kanal Rena (zadaj) blizu Breisacha]]
V središču [[Basel|Basla]], prvem večjem mestu ob toku, ki se nahaja ''rensko koleno''. To je velik ovinek, kjer se smer Rena spremeni od zahodne proti severni. Tu se Visoki Ren konča. Pravno je meja med Visokim in Zgornjim Renom osrednji most v Baslu. Reka zdaj teče proti severu kot Zgornji Ren skozi [[Zgornja dolina Rena|planoto/dolino]] (nemško ''Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland'' ali ''Oberrheingraben'', francosko ''Vallée du Rhin''), ki je dolga približno 300 km in do 40 km široka in jo na levi omejujejo [[Vogezi]] na desni pa [[Schwarzwald]]. Najpomembnejši pritoki na tem področju so Ill pod [[Strasbourg]]om, [[Neckar]] v [[Mannheim]]u in [[Majna]] nasproti [[Mainz]]a. V Mainzu Ren zapusti Zgornjo dolino Rena in teče skozi Mainško kotlino
[[Image:Rhein Mainzer Becken stromab von Mainz bei Eltville und Erbach vor Bingen Foto 2008 Wolfgang Pehlemann Wiesbaden IMG 0263.jpg|thumb|Pogled na kotlino okoli Mainza]]
Južna polovica Zgornjega Rena tvori mejo med Francijo ([[Alzacija]]) in Nemčijo ([[Baden-Württemberg]]). Severni del tvori mejo med nemškima deželama [[Porenje-Pfalška]] na zahodu na eni strani in [[Baden-Württemberg]] in [[Hessen]] na drugi strani, na vzhodu in severu. Zanimivost te mejne črte je, da so deli mesta Mainz na desnem bregu Rena pripadali Hessnu po okupaciji leta 1945.
Zgornji Ren je bil pomembna kulturna krajina v srednji Evropi že v [[antika|antiki]] in v [[srednji vek|srednjem veku]]. Danes območje gosti številne pomembne proizvodne in storitvene dejavnosti, zlasti v centrih Basel, Strasbourg in Mannheim-Ludwigshafen. Strasbourg je sedež [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] in ena od treh evropskih prestolnic, ki se nahaja ob Zgornjem Renu.
Regija Zgornji Ren se je v 19. stoletju bistveno spremenila s programom regulacije Rena. Stopnja pretoka se je povečala in nivo podtalnice občutno padel. Mrtve veje so usahnile in območje gozdov na poplavnih ravnicah močno zmanjšalo. Na francoski strani je bil izkopan Grand Canal d'Alsace, ki nosi velik del rečne vode in ves promet. Ponekod obstajajo veliki zadrževalni bazeni, na primer ''velik zadrževalnik de Plobsheim'' v Alzaciji.
Del Zgornjega Rena dolvodno od Mainza je znana tudi kot "Renski otoki". Tu se pojavljajo številni rečni otoki, lokalno znani kot ''Rheinauen''.
=== Srednji Ren ===
Srednji Ren naleti na nekaj več glavnih pritokov, kot so [[Neckar]], Majna in kasneje [[Mozela]], ki prispevajo povprečno več kot 300 m3 / s. Severovzhodni francoski pritoki Rena prihajajo preko Mozele; manjše reke odmakajo Vogeze in pogorje Jura. Večina Luksemburga in na zelo majhen del Belgije se tudi odmaka v Ren preko Mozele. Ko se približa robu nizozemske ima Ren letno povprečni pretok 2.290 m3 / s in povprečno širino 400 m.
[[File:RheinBeiRüdesheim2008Video.ogg|thumb|Ren iz ladje od Assmannshausena do Rüdesheima (video 2008)]]
Med Bingenom in [[Bonn]]om, teče Srednji Ren skozi [[soteska|sotesko]], ki je nastala zaradi [[erozija|erozije]]. Stopnja erozije je enaka dvigu regije, tako da je reka ostala približno na svoji prvotni stopnji, medtem ko so se okoliška zemljišča dvignila. Soteska je zelo globoka, odsek reke pa znan po svojih številnih [[grad]]ovih in vinogradih. Kot [[Zgornja srednja dolina Rena]] je od leta 2002 na Unescovem seznamu svetovne dediščine<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1066]</ref> in je znan tudi kot ''Romantični Ren'', z več kot 40 gradovi in utrdbami iz srednjega veka in številnimi ljubkimi podeželskimi vasmi.
Do leta 1980 je bila industrija glavni vir onesnaževanja vode. Čeprav so številni obrati in tovarne ob gornjem toku Rena v Švici, je ob Spodnjem Renu večina skoncentrirana v večjih mestih [[Köln]], [[Düsseldorf]] in [[Duisburg]]. Duisburg je med največjimi evropskimi pristanišči na celinskih vodah in deluje kot vozlišče med morskimi pristanišči [[Rotterdam]], [[Antwerpen]] in [[Amsterdam]]. [[Ruhr (reka)|Ruhr]], ki se pridruži Renu v Duisburgu, je danes čista reka, zahvaljujoč kombinaciji strožjih okoljskih kontrol, prehoda iz težke v lahko industrijo in čistilnih ukrepov, kot je pogozdovanje degradiranih območij. Ruhr trenutno zagotavlja regiji pitno vodo. V Ren prispeva 70 m3 / s. Druga reka v porečju Ruhra je predvsem Emscher, ki pa ima še vedno precejšnjo stopnjo onesnaženosti.
<gallery>
Image:FR-67-Strasbourg35.JPG|Med Strasbourgom in Kehlom
Image:BrueckeMaxau.jpg|Mostova pri Karlsruheu
Image:Rhein stromabwärts bei Erbach im Rheingau mit Insel Mariannenau Hessen Landesgrenze Rheinland-Pfalz links - Foto Wolfgang Pehlemann Wiesbaden Photo IMG 0274.jpg|Območje med Eltville in Bingen ob Renu
Image:Marksburg1900.jpg|Marksburg blizu Koblenza, zgrajen 1231
Image:Cologne (Köln) Rhine River view.jpg|Ren v Kölnu
Image:Vue aérienne du Rhin à Dusseldorf.jpg|Ren pri Düsseldorfu
</gallery>
Majnška kotlina se konča v Bingen ob Renu; še kot Srednji Ren teče skozi sotesko v renskem Schiefergebirge. Na tem odseku reka pade iz 77,4 m nadmorske višine do 50,4 m. Na levi strani se nahajata hribovju Hunsrück in Eifel, na desni [[Taunus]] in Westerwald. Po mnenju geologov je značilna ozka oblika doline nastala z erozijo reke, medtem ko se je okoliška pokrajina dvignila.
Večji pritoki v tem delu sta [[Lahn]] in Mozela. V Ren vtekata blizu [[Koblenz]]a, levo oziroma desno. Skoraj celotna dolžina Srednjega Rena poteka v nemški deželi Porenje-Pfalška.
Prevladujoči gospodarski sektorji na območju Srenjega Rena sta vinogradništvo in turizem. V bližini Sankt Goarshausena Ren teče okoli znane skale [[Lorelaj]]. S svojimi izjemnimi arhitekturnimi spomeniki, pobočji polnimi trt, gručastimi naselji na ozkih rečnih bregovih in številnimi gradovi, ki se vrstijo po strmih pobočjih, lahko ta del doline Rena štejemo za sinonim Renske romantike.
=== Spodnji Ren ===
[[Image:Düsseldorf, Rhein und historisches Stadtzentrum, Vogelperspektive, 2007.jpg|thumb |Nizek vodostaj pri Düsseldorfu]]
[[Image:Emmerich am Rhein Osten.jpg|thumb |Spodnji Ren pri Emmerichu ob Renu]]
V Bonnu, kjer se v Ren izliva Sieg, Ren vstopi v Severno nemško nižavlje in se spremeni v Spodnji Ren. Spodnji Ren pade iz nadmorske višine 50 m do 12 m. Glavni pritoki na tem odseku sta Ruhr in Lippe. Tako kot Zgornji Ren, je imel do izgradnje regulirane struge tudi Spodnji Ren [[meander|meandre]]. Ker so nasipi nekoliko oddaljena od reke, ob visokih vodah ima reka več prostora za razlitje.
Spodnji Ren teče skozi deželo [[Severno Porenje-Vestfalija]]. Njegovi bregovi so močno naseljeni in industrializirani, zlasti aglomeracije Köln, Düsseldorf in Ruhr. Tu Ren teče skozi največjega somestja v Nemčiji, regijo Ren-Ruhr. Eno najpomembnejših mest v tej regiji, je [[Duisburg]] z največjim rečnim pristaniščem v Evropi (Duisport). Regija dolvodno od Duisburga je bolj kmetijska. V Weselu, 30 km dolvodno od Duisburga, se nahaja na zahodnem koncu druge ladijske poti vzhod-zahod, [[prekop|kanal]] Wesel-Datteln, ki poteka vzporedno z reko Lippe. Med Emmerichom in Clevesom prečka reko najdaljši viseči most v Nemčiji, 400 m dolg most Emmerich (nemško ''Rheinbrücke Emmerich''). V bližini Krefelda, reka prečka Uerdingen linijo, ki ločuje območja, na katerih so govorili doljno in visoko nemščino.
=== Delta ===
[[Image:Maas Delta1.jpg|thumb|Srednji in severni del delte Ren-Meuse]]
[[Image:Abbinden der Maas von der Waal 1904 aus Hochwasserschutzgründen.gif|thumb |Spreminjanje delte Meuse leta 1904: svetlo modra – stari tok, temno morda – današnji tok]]
[[File:Map of the annual average discharge of Rhine and Maas 2000-2011 (EN).png|thumb|Del voda Rena in Meuse v različnih krakih delte]]
[[Image:Rhine at Wagenigen.jpg|thumb|Ren blizu Wageningena]]
Nizozemsko ime za Ren je "Rijn". Ren se obrne proti zahodu in vstopi na [[Nizozemska|Nizozemsko]], kjer skupaj z rekama [[Meuse]] in [[Šelda]] oblikuje obsežno Ren-Meuse-[[Šelda]] [[Rečna delta|delto]], ki je ena izmed večjih rečnih delt v zahodni Evropi. Po prečkanju nizozemske meje pri Spijku, blizu [[Nijmegen]]a in [[Arnhem]]a, je Ren najširši, nato se reka razdeli v tri glavne rokave: Waal, Nederrijn in IJssel.
Od tod situacija postane bolj zapletena, saj nizozemsko ime Rijn ne sovpada z glavnim tokom reke. Dve tretjini prostornine vodnega toka Rena teče naprej proti zahodu, skozi Waal in nato preko Merwede in Nieuwe Merwede (De Biesbosch), združen z Meuse, v ustje Hollands diep in Haringvliet v Severnem morju. Beneden Merwede se odcepi v bližini Hardinxveld-Giessendama in nadaljuje kot Noord, ki se zduži z Lek v bližini vasi Kinderdijka, da nastane Nieuwe Maas; nato teče mimo Rotterdama in nadaljuje preko Het Scheur in Nieuwe Waterweg v Severno morje. Oude Maas se odcepi v bližini Dordrechta, dlje navzdol ponovno združi z Nieuwe Maas in ustvari Het Scheur.
Druga tretjina voda teče skozi Kanaal Pannerdens in se prerazporeja v IJssel in Nederrijn. IJssel opravlja eno devetino pretoka vode v Ren severno v Ijsselmeer (nekdanji zaliv), medtem ko Nederrijn nosi približno dve devetini pretoka zahodno vzdolž vzporednega kanala v Waal. Vendar pa v Wijk bij Duurstede Nederrijn spremeni svoje ime in postane Lek. Teče naprej proti zahodu, ponovno z reko Noord vteče v Nieuwe Maas in Severno morje.
Ime ''Rijn'' se od tu naprej se uporablja le za manjše tokove dlje na severu, ki so skupaj tvorili glavno reko Ren v rimskih časih. Čeprav so obdržali ime, ti tokovi ne nosijo več vode iz Rena, ampak se uporabljajo za dreniranje zemljo in [[polder|erodiranih zemeljskih površin]] v okolici. Od Wijk bij Duurstede, se stara severna veja Rena imenuje Kromme Rijn mimo [[Utrecht]]a, prvi Leidse Rijn in nato, Oude Rijn. Pozneje teče zahodno v zapornice pri Katwijku, kjer njegove vode odtečejo v Severno morje. Ta veja je nekoč oblikovala linijo, po kateri je bil zgrajen Limes Germanicus. V obdobjih nižje morske gladine v različnih ledenih dobah, je Ren v levem zavoju ustvarjal rečni kanal, ki zdaj leži pod [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]].
Ren-Meuse Delta, najpomembnejša naravna regija Nizozemske se začne v bližini Millingen aan de Rijn, blizu nizozemske meje, nemški z delitvijo Rena v Waal in Nederrijn. Ker Ren prispeva večino vode, je krajši čas Ren Delta pogosto uporablja. Vendar pa se to ime uporablja tudi za delto, kjer Ren izliva v Bodenskem jezeru, zato je jasno, da pokličete večji od Ren-Meuse delto ali celo Ren-Meuse-Šelda delta, kot Šelda konča v isti delta .
Oblika delte Rena je določena z dvema [[bifurkacija]]ma. Prva pri Millingen aan de Rijn, ko se Ren razdeli na Waal in Pannerdens Kanaal, in spremeni svoje ime v Nederrijn pri Angerenu in druga v bližini Arnhema, IJssel se odcepi od Nederrijna. To ustvarja tri glavne tokove, od katerih dva precej pogosto spreminjata imena. Največji in južni glavni krak začne kot Waal in se nadaljuje kot Boven Merwede, Beneden Merwede, Noord River, Nieuwe Maas, Het Scheur in Nieuwe Waterweg. Srednji krak začne kot Nederrijn, nato se spremeni v Lek, nato se pridruži Noordu, ustvari se Nieuwe Maas. Severni tok ohranja ime IJssel, dokler ne steče v jezero Ijsselmeer. Še trije tokovi nosijo velike količine vode: Nieuwe Merwede, ki se odcepi od južnega kraka, kjer se spremeni iz Bovena v Beneden Merwede; Oude Maas, ki se odcepi od južnega kraka, kjer se spremeni iz Beneden Merwede v Noord in Dordtse Kil, ki se odcepi od Oude Maas.
Pred poplavami sv. Elizabete (1421) (poplave, ki so obsegale celotno ozemlje današnje Nizozemske; V noči od 18. novembra do 19. novembra 1421,po hudi nevihti ob obali Severnega morja zaradi katere nasipi popustili na številnih mestih, so bila nižje ležeča polderska zemljišča poplavljena. Številne vasi so bile uničene, bilo je med 2.000 in 10.000 žrtev. Uničeni jezovi in poplave so povzročile obsežno opustošenje v Zeelandu in na Nizozemskem.) je Meuse tekla južno od današnjega črte Merwede-Oude Maas do Severnega morja in je oblikovala [[arhipelag]] kot izliv z rekama Waal in Lek. Ta sistem številnih zalivov, podobnih razširjenim rekam z mnogimi otoki in nenehnimi spremembami obale, si je danes težko predstavljati. Od 1421 do 1904 sta Meuse in Waal združeni v začetnem delu pri Gorinchemu in tvorita Merwede. Zaradi zaščite pred poplavami je Meuse ločena od Waal preko zapornice in preusmerjena v novo strugo imenovano "Bergse Maas", nato Amer in potem teče v nekdanji zaliv Hollands Diep.
Severozahodni del [[estusrij]]a (okoli Hoek van Holland), se še vedno imenuje ''Maasmond'' (ustje Meuse), in ne upošteva dejstva, da zdaj odmaka le vodo iz Rena. To lahko pojasni zmedo poimenovanja različnih krakov.
[[Hidrografija]] trenutne delte je značilna za glavne krake, prekinjeni kraki (Hollandse IJssel, Linge, Vecht, itd) in manjše reke in potoke. Številne reke so zaprli (zajezili) in sedaj služijo kot odvodni kanali za številne polderje. Izgradnja sistema ''Deltawerken'' je temeljito spremenila delto v drugi polovici 20. stoletja. Trenutno vode Rena tečejo v morje ali v nekdanje morske zalive sedaj ločene od morja, na petih mestih in sicer na ustju Nieuwe Merwede, Nieuwe Maas, Dordtse Kil, Spui in IJssel.
Delta Ren-Meuse je plimska delta, oblikovana ne samo zaradi sedimentacije rek, temveč tudi zaradi plimovanja. Visoka plima predstavlja resno tveganje, ker lahko močni plimski tokovi trgajo velike površine zemlje v morje. Pred gradnjo ''Deltawerken'' je plimni vpliv segel do Nijmegena in še danes, po ureditvenih ukrepih del plime deluje daleč v notranjost.
== Glej tudi ==
| |||