Tragedija skupnega: Razlika med redakcijama

m
 
== Hardinova analiza in njena kritika ==
V sodobni družboslovni teoriji je dilemo prvi podrobneje proučil [[GaratGarrett AlbinHarbin]] v članku, objavljenem leta 1968 <ref name=hardin68>{{cite journal | title = The Tragedy of the Commons | year = 1968 | journal = Science | volume = 162 | issue = 3859 | pages = 1243–1248 }} Dosegljivo: [http://www.sciencemag.org/cgi/reprint/162/3859/1243.pdf tu] ali [http://www.garretthardinsociety.org/articles/art_tragedy_of_the_commons.html tu.]</ref>
 
Hardin je v citiranem zelo odmevnem članku analiziral primer [[Srednji vek|srednjeveške]] skupne zemljiške lastnine. Skupni pašniki so bili brez omejitev na razpolago vsem. Če je kdo pridobil še eno glavo živine, je njegova korist narasla, skupno dobro pa je bilo bolj obremenjeno. Končna posledica je bilo osiromašenje ali celo uničenje pašnikov. Ena izmed rešitev dileme, ki so jo uporabili v [[Anglija|Angliji]], je privatizacija zemlje, kar so opravili v več korakih od [[12. stoletje|12. stoletja]] do sredine [[19. stoletje|19. stoletja]] z »Zakoni o ograditvi« (Inclosure Acts). Zakonodajalec je z več kot 5.000 različnimi odločitvami dodelil v zasebno last okoli 21% površine Anglije.