Ren: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Vrstica 15:
{{Infobox World Heritage Site
| WHS = Upper Middle Rhine Valley<br>Zgornja srednja dolina Rena
| Image = [[Image:St.Goarshausen Loreley Burg Katz 2016-03-27-17-13-57.jpg|300px250px|St. Goarshausen, grad Katz s skalo [[Lorelaj]]]]
| State Party = [[Nemčija]]
| Type = Kulturno
Vrstica 26:
}}
 
'''Ren''' (latinsko: ''Rhenus'', retoromanščina: ''Rein'', nemško: ''Rhein'', francosko: ''le Rhin'', nizozemsko: ''Rijn'') je evropska [[reka]], ki se začne v [[Švicarski kantoni|švicarskem kantonu]] [[Graubünden]] v jugovzhodnem švicarskih [[Alpe|Alpah]], tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Največje mesto na reki Ren je [[Köln]] v [[Nemčija|Nemčiji]] z 1.060.582 prebivalci (31. december 2015). To je druga najdaljša reka v srednji in zahodni Evropi (za [[Donava|Donavo]]), s približno dolžino 1230 km, s povprečnim pretokom okoli 2900 m3 / s.
'''Ren''' [rén] ([[nemščina|nemško]]: ''Rhein'', [[francoščina|francosko]] ''Rhin'') je ena najdaljših in najpomembnejših [[reka|rek]] v [[Evropa|Evropi]]. Dolga je 1233 [[kilometer|kilometrov]] in se razteza preko ozemlja petih [[država|držav]] ([[Švica]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Nizozemska]] in [[Francija]]).
 
Ren in Donava sta oblikovali najbolj severne celinske meje [[Rimski imperij|rimskega imperija]] in že od tistih dni je Ren pomembna in plovna vodna pot za opravljanje trgovine in in prevoz blaga globoko v notranjost. Številni gradovi in utrdbe ob Renu pričajo o njegovem pomenu kot transportni poti v [[Sveto rimsko cesarstvo| Svetem rimskem cesarstvu]]. V moderni dobi je postal simbol nemškega nacionalizma.
Samo ime izvira iz [[keltščina|keltske]] besede ''Renos'', kar pomeni ''tisto, kar teče''.
 
== Ime ==
Ren je skupaj z [[Donava|Donavo]] predstavljal severno [[meja|mejo]] [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] in je od takrat pomembna [[vodna pot]], po kateri je potekalo [[trgovanje]] in še poteka [[transport]] blaga. Pomembnost reke označujejo tudi številni [[grad]]ovi ob [[struga|strugi]], ki so jih postavili lokalni veljaki in tako nadzirali ta del ozemlja (predvsem z [[davek|obdavčitvijo]] trgovanje in transporta).
Različice imena Ren v modernih jezikih vse izhajajo iz galskega imena ''Rēnos'', ki je bilo prevzeto v rimski geografiji (1. stoletje pred našim štetjem) iz grške Ῥῆνος (''Rhēnos''), latinske ''Rhenus''. Zapis z ''Rh-'' v angleškem ''Rhine'', kot tudi v nemškem ''Rhein'' in francoskem ''Rhin'' je zaradi vpliva grškega pravopisa, medtem ko je izgovorjava ''-i-'' posledica proto-germanskega sprejetja galskega imena kot ''*Rīnaz'' preko starofFrankovskega ''Rin'', [3] staro visoko nemške ''Rīn'', zgodnje srednje nizozemščine (c. 1200) ''Rijn'' (takrat tudi napisane ''Ryn'' ali ''Rin''). [4] Dvoglasnik v sodobni nemški ''Rhein'' (tudi sprejet v retoromanščini ''Rein'' – v pomenu 'dež') je srednje nemški razvoj novoveškega obdobja, ime v alemanščini ''Rī(n) '' obdrži starejši vokalizem, kot ripuarijsko narečje ''Rhing'', medtem ko je pfalško ''Rhei'', ''Rhoi''.
 
Galsko ime ''Rēnos'' (Proto-keltsko ali pre-keltsko *''Reinos'') spada v skupino rečnih imen, zgrajenih iz PIE korena *''rei-'' za "premakniti, pretok, teči", ki se nahajajo tudi v drugih imenih, kot je Reno v Italiji.
== Mesta ob Renu ==
; Večja
[[Basel]], [[Strasbourg]], [[Karlsruhe]], [[Mannheim]], [[Ludwigshafen ob Renu|Ludwigshafen]], [[Wiesbaden]], [[Mainz]], [[Koblenz]], [[Bonn]], [[Köln]], [[Düsseldorf]], [[Neuss]], [[Krefeld]], [[Duisburg]], [[Arnhem]] (Nederrijn), [[Nijmegen]] (Waal), [[Utrecht (mesto)|Utrecht]] (Kromme Rijn), [[Rotterdam]] (Nieuwe Maas).
 
Slovnični spol keltskega imena (kot tudi njegove grške in latinske prilagoditve) je moški in ime je še vedno moško v nemščini, nizozemščini in francoščini.
; Manjša
[[Konstanca]], [[Schaffhausen]], [[Stein am Rhein]], [[Speyer]], [[Worms]], [[Bingen]], [[Rüdesheim ob Renu]], [[Neuwied]], [[Andernach]], [[Bad Honnef]], [[Königswinter]], [[Niederkassel]], [[Wesseling]], [[Dormagen]], [[Zons]], [[Monheim am Rhein|Monheim]], [[Wesel]], [[Xanten]], [[Emmerich am Rhein|Emmerich]], [[Zutphen]] (IJssel), [[Deventer]] (IJssel), [[Kampen, Overijssel|Kampen]] (IJssel).
 
== PritokiGeografija ==
[[File:Rhein-Karte2.png|thumb|Odseki in večjih pritoki reke Ren]]
; Levi breg:
Dolžina Rena se običajno meri v "Renskih kilometrih" (''Rheinkilometer''), uvedenih leta 1939, ki potekajo od [[Stari renski most (Konstanca)|Starega renskega mostu]] pri [[Konstanca|Konstanci]] (0 km) do Hoek van Holland (1036,20 km). Dolžina reke je bistveno skrajšana od prvotnega naravnega toka zaradi številnih regulacijskih projektov, zaključenih v 19. in 20. stoletju. "Skupno dolžino Rena", z vključitvijo [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in alpskega dela reke je težje objektivno izmeriti; navedena je kot 1.232 kilometrov po nizozemskem Rijkswaterstaat v letu 2010.
[[Thur (Švica)|Thur]], [[Töss]], [[Aare]] (Aar), [[Birs]], [[Birsig]], [[Ill (Francija)|Ill]], [[Moder]], [[Lauter (Ren)|Lauter]], [[Nahe]], [[Mozela]], [[Nette (Ren)|Nette]], [[Ahr]], [[Erft]]
 
Njen tok je običajno razdeljen na naslednji način:
; Desni breg:
{|class="wikitable"
[[Hinterrhein]], [[Ill (Avstrija)|Ill]], [[Schussen]], [[Wutach]], [[Alb (reka)|Alb]], [[Wiese]], [[Elz (Ren)|Elz]], [[Kinzig (Ren)|Kinzig]], [[Rench]], [[Acher]], [[Murg]], [[Pfinz]], [[Neckar]], [[Majna]], [[Lahn]], [[Wied (reka)|Wied]], [[Sieg]], [[Wupper]], [[Düssel]], [[Ruhr]], [[Emscher]], [[Lippe (reka)|Lippe]], [[IJssel|Oude IJssel (Issel)]], [[Berkel]]
|-
|dolžina ||odsek || pop. pretok || nadmorska<br>višina || levi pritoki<br>(ne vsi) || desni pritoki<br>(ne vsi)
|-
| 76&nbsp;km od Vorderrheina (vključno Rein da Medel)|| Različni izviri in povirje tvorijo reke Vorderrhein in Hinterrhein v Graubindnu, Švica || 114&nbsp;m<sup>3</sup>/s<ref>sum of Vorderrhein and Hinterrhein discharges according to ''Hydrologischer Atlas der Schweiz'', 2002, Tab. 5.4 "Natürliche Abflüsse 1961-1980".</ref>
|| 584&nbsp;m || Aua Russein, Schmuèr<ref>Federal Office for the Environment FOEN https://s.geo.admin.ch/69348abdd3, Vorderrhein http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Berne, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo, via http://map.geo.admin.ch], Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:200 000, 2016-01-04</ref> || Rein da Tuma, Rein da Curnera, Rein da Medel, Rein da Sumvitg (Rein da Vigliuts), Glogn (Valser Rhine), Rabiusa, Hinterrhein (right: Ragn da Ferrera, Albula/Alvra (left: Gelgia; right: Landwasser))
|-
| c. 90&nbsp;km || Alpski Ren vzdolž doline Rena (tvori avstrijsko-švicarsko mejo in lihtenštajnsko mejo). || || 400&nbsp;m || Tamina<ref>Federal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/6934a65dad, Alpenrhein, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo, via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:2 Mio</ref> || Plessur, Landquart, Ill]]
|-
| c. 60&nbsp;km || Bodensko jezero, tudi kanal Seerhein pri Konstanci, priključek Obersee in Untersee; || || 395&nbsp;m || Goldach<ref>Federal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/693cf9db17, Lake Constance, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:200 000, Flussordnung, National Map 1:2 Mio</ref> || Dornbirner Ach, Leiblach, Schussen, Rotach, Brunnisaach, Lipbach, Seefelder Aach, Radolfzeller Aach
|-
| c. 150&nbsp;od Konstance do Basla: ''Renski kilometer'' 0–167.|| Visoki Ren od iztoka iz Bodenskega jezera do [[Basel|Basla]], tvori del nemško-švicarske meje || 1.300&nbsp;m<sup>3</sup>/s<ref>poprečno v obdobju 1961–1990: 1.297&nbsp;m<sup>3</sup>/s (M. Spreafico und R. Weingartner, ''Hydrologie der Schweiz: Ausgewählte Aspekte und Resultate'', Berichte des BWG, 2005, citing Schädler and Weingartner, 2002); regular yearly peak at 2.500&nbsp;m<sup>3</sup>/s, izrednih vrhov nad 4000 &nbsp;m<sup>3</sup>/s. Simon Scherrer, Armin Petrascheck, Hanspeter Hode, ''[http://www.scherrer-hydrol.ch/pdf/scherrer/scherrer_etal_wel_2006_extreme_hochwasser_HQ.pdf Extreme Hochwasser des Rheins bei Basel – Herleitung von Szenarien]'' (2006).</ref>
| 246&nbsp;m|| Thur, Töss, Glatt, [[Aare] (pri sotočju Aare in Rena, Aare prinese 560 m³/s več vode kot Ren s 439 m³/s, tako, da je hidrografsko gledano Ren desni pritok Aare) Ergolz, Birs<ref>Federal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/693cf9db17, High Rhine, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:2 Mio</ref> || Wutach
|-
| 362&nbsp;od Basla do Bingena: ''Renski kilometer'' 167–529. || Zgornji Ren od Basla do Bingena tvori planoto Zgonji Ren in spodnjem toku francosko-nemško mejo || || 79&nbsp;m || Ill, Moder, Lauter, Nahe || Wiese, Elz, Kinzig, Rench, Acher, Murg, Alb, Pfinz, [[Neckar]], [[Majna]]
|-
| 159&nbsp;km Bingen do Kölna: ''Renski kilometer'' 529–688 (159&nbsp;km); ni nedvoumno opredeljen srednji Ren, nekateri bi raje, da se začne gorvodno, na ustju Majne. || Srednji Ren med Bingenom in [[Bonn]]om sli [[Köln]]om je v celoti v Nemčiji, prečka soteko rena; || || 45&nbsp;m || [[Mozela]], Nette, Ahr || [[Lahn]], Wied, Sieg
|-
| 177&nbsp;km ''Renski kilometer'' 688–865.5 (177,5&nbsp;km) od Kölna do nemško nizozemske meje || Spodnji Ren dolvodno od Bonna, prečka regijo sSpodnje Porenje dežele Severno Porenje-Vestfalija || || 11&nbsp;m || Erft || Wupper, Düssel, Ruhr, Emscher, Lippe
|-
| c. 50&nbsp;km || Nederrijn ali "Nether Rhine" (krajši tok Oude Rijn) znotraj Ren–Meuse–Scheldt delte na Nizozemskem. || 2.900&nbsp;m<sup>3</sup>/s skupen pretok Rena je predmet znatnih nihanj, povprečne vrednosti so različne glede na vir; || 0&nbsp;m || [[Meuse]] || Oude IJssel, Berkel
|}
 
== Glej tudi ==
Vrstica 50 ⟶ 69:
* [[Porenje]]
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar}}
{{Zbirka|Rhine}}
{{Wikiquote}}
 
{{Wikisource}}
 
{{reka-stubWikivoyage}}
* [http://www.iksr.org/ Internationale Kommission zum Schutz des Rheins (IKSR)]
* [http://www.elwis.de/gewaesserkunde/Wasserstaende/Wasserstaende_start.php?target=2&gw=RHEIN Wasserstände der Rheinpegel]
* [http://vzb.baw.de/publikationen.php?file=mitteilungsblaetter/0/stenglein.pdf Jens Stenglein: ''Unterhaltungskonzept für den freifließenden Rhein''.] (PDF; 4,3&nbsp;MB) Aus dem Mitteilungsblatt der Bundesanstalt für Wasserbau Nr. 84 (2002) – Text über Wasserbaumaßnahmen mit Schwerpunkt auf Geschiebemanagement
* [http://www.rheinschifffahrtsgeschichte.de/Links%20zu%20Bingen/Links%20zu%20Binger%20Loch.htm Rheinausbau im Bereich Binger Loch]
* [http://www.wrrl.rlp.de/servlet/is/8229/ Einteilung der internationalen Flussgebietseinheit Rhein (IFGE) in Bearbeitungsgebiete] Bestandsaufnahme WRRL in Rheinland-Pfalz
* [http://rheindex.ultramarin.nl/index2.html 779-shipmate: RheinIndex] Schema der Strom-Kilometer zur Verknüpfung mit Objekten am und im Rhein
* [http://vorort.bund.net/suedlicher-oberrhein/reiner-rhein-erfolge.html ''Reiner Rhein und die Kämpfe um eine verbesserte Wasserqualität''] BUND Südlicher Oberrhein, 3. Juli 2003
* [http://www.iksr.org/uploads/media/228_d_01.pdf Rheinfischfauna 2012/2013] (PDF; 4,1&nbsp;MB)
 
[[Kategorija:Reke v Švici]]