Redakcija: 15:44, 17. januar 2017 uredi Romanm (pogovor \| prispevki) Birokrati, Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 45.232 urejanj glej tudi Meuse (departma) ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:31, 17. januar 2017 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj dopolnjeno Novejše urejanje →
Vrstica 14: \| caption1 = Porečje reke Meuse }} '''Meuse''' (~~[[nizozemščina\|nizozemsko]]~~francosko in''la ~~[[nemščina\|nemško]]~~Meuse''; valonsko ''Mouze'' ali '''Maas'''; nizozemsko ''Maas'') je ~~925~~velika ~~[[kilometer\|km]] dolga~~evropska [[reka]], ki izvira v [[Francija\|Franciji]], ~~nakar~~in teče ~~po ozemlju~~skozi [[Belgija\|~~Belgije~~Belgijo]] in na [[Nizozemska\|~~Nizozemske~~Nizozemskem]]~~, nato pa~~ ~~se izlije~~vteka v [[Severno morje]]. Dolga je 874 km <ref>H. E. J. Berger, A. L. Mugie (Ministerie van Verkeer en Waterstaat, Rijkswaterstaat, Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling): Hydrologische systeembeschrijving Maas, Den Haag 1994</ref> V kulturni je reka Meuse glavna komunikacijska pot in je izvor [[mozanska umetnost\|mozanske umetnosti]], predvsem v Valoniji in Franciji. Prva krajino naslikana v srednjem veku je bila pokrajina Meuse. Na primer [[Joachim Patinir]] <ref>{{lang-fr\|Les rochers par lesquels l'art gothique suggère conventionnellement un site sauvage et désertique, sont présents. Comme d'aucuns l'ont remarqué, ces pics rocheux qui vont devenir chez Patinier, indissociables de l'évocation d'un paysage ressemblent à ceux qu'il a pu voir dans la région [[dinant]]aise (...) Mais il va de soi que les paysages représentés ne sont jamais dans leur ensemble la transposition de sites existants. L'espace tel que le conçoit Patinier est d'un autre ordre que celui qui s'offre au spectateur dans la réalité.\|links=no}} in 'L'essor du paysage' in Jacques Stiennon, Jean-Patrick Duchesne, Yves Randaxhe, ''Cinq siècles de peinture en Wallonie'', Les éditeurs d'art associés, Bruxelles, 1988, p. 67-72. The landscape of the Mosan valley is the inspiration of Patinier but the result of this inspiration was not a painture of this landscape.</ref> je bil verjetno stric [[Herri met de Bles]]a, se včasih opredeli kot mozanski krajinski slikar aktiven v drugi tretjini 16. stoletja. <ref>[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B7GJ1-4DPD107-V&_user=10&_coverDate=01%2F01%2F2002&_alid=1187370996&_rdoc=1&_fmt=high&_orig=search&_cdi=20193&_docanchor=&view=c&_ct=562&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=cfb95b591dbf792ade417b90b0938439 Contribution of scientific methods to the understanding of the work of the 16th century painter, Henri Bles Université de Liège]</ref> == Etimologija == Ime ''Meuse'' izhaja iz francoskega imena reke, ki se je razvilo iz latinskega imena ''Mosa''. Nizozemsko ime ''Maas'' prihaja iz srednje-nizozemskega ''Mase'', ki izhaja iz domnevno vendar nedokazane staro-nizozemske oblike ''Masa'', iz proto-germanske ''Masō''. Šele sodobna nizozemščina ohranja to germansko obliko. Kljub podobnosti, germansko ime ne izhaja iz latinskega imena, sodeč prehodu iz zgodnjega ''o'' v ''a'', ki je značilen za germanske jezike. Zato sta latinsko in germansko ime verjetno izhajali iz porotokeltskega vira, ki bi bil ''Mosā''. == Geografija == [[Image:Meuse River SPOT 1140.jpg\|thumb\|left\|298px\|Meuse iz SPOT satelita. Vas spodaj desno je Bogny-sur-Meuse, zgoraj levo Revin]] Reka Meuse izvira na [[Langres\|Langreški planoti]] v [[Šampanja-Ardeni\|Šampanji]], od koder teče proti severu skozi [[Sedan, Ardeni\|Sedan]] in [[Charleville-Mézières]] v Belgijo. Za [[Namur (mesto)\|Namurjem]] se reka obrne proti severovzhodu pod [[Ardeni\|Ardene]], pri [[Liège\|mestu Liège]] pa se zopet usmeri na sever. Od [[Maastricht]]a do [[Roermond]]a je mejna reka med Belgijo in Nizozemsko, po kateri teče naprej mimo [[Venlo]]ja tik ob meji z [[Nemčija\|Nemčijo]]. Kasneje se usmeri na zahod in teče vzporedno z reko [[Ren]], dokler z njo ne ustvari obsežne rečne delte. V bližini [[Heusden]]a se nato razdeli na [[Afgedamde Maas]] na desni in [[Bergse Maas]] na levi. Bergse Maas se kasneje pri [[Hollands Diep]]u združi z [[Nieuwe Merwede]], predno se dokončno ne izlije v [[Severno morje]].▼ Reka Meuse izvira na [[Langres\|Langreški planoti]] v [[Šampanja-Ardeni\|Šampanji]], od koder teče proti severu skozi [[Sedan, Ardeni\|Sedan]] in [[Charleville-Mézières]] v Belgijo. ▲~~Reka Meuse izvira na [[Langres\|Langreški planoti]] v [[Šampanja-Ardeni\|Šampanji]], od koder teče proti severu skozi [[Sedan, Ardeni\|Sedan]] in [[Charleville-Mézières]] v Belgijo.~~ Za [[Namur (mesto)\|Namurjem]] se reka obrne proti severovzhodu pod [[Ardeni\|Ardene]], pri [[Liège\|mestu Liège]] pa se zopet usmeri na sever. Od [[Maastricht]]a do [[Roermond]]a je mejna reka med Belgijo in Nizozemsko, po kateri teče naprej mimo [[Venlo]]ja tik ob meji z [[Nemčija\|Nemčijo]]. Kasneje se usmeri na zahod in teče vzporedno z reko [[Ren]], dokler z njo ne ustvari obsežne rečne delte. V bližini [[Heusden]]a se nato razdeli na [[Afgedamde Maas]] na desni in [[Bergse Maas]] na levi. Bergse Maas se kasneje pri [[Hollands Diep]]u združi z [[Nieuwe Merwede]], predno se dokončno ne izlije v [[Severno morje]].<ref>[http://services.sandre.eaufrance.fr/Courdo/Fiche/client/fiche_courdo.php?CdSandre=B---0000 SANDRE Fiche cours d'eau La Meuse (B---0000)]</ref> V Namur se ji pridruži reka Sambre. Za Namurjem se Meuse obrne proti vzhodu, sledi liniji [[Ardeni\|Ardenov]] ter prečka [[Liège]] preden se obrne na sever. Reka je del belgijsko-nizozemske meje, razen pri [[Maastricht]]u, kjer je meja bolj zahodno. Na Nizozemskem nadaljuje proti severu skozi Venlo tesno ob meji z Nemčijo, nato pa se obrne proti zahodu, kjer poteka vzporedno z reko Waal in je del obsežne Ren-Meuse-Scheldt delte (reka Scheldt na jugu in Ren na severu). Reka Meuse je bila razdeljena v bližini Heusdena v Afgedamde Maas na desno in kanal Bergse Maas na levi strani. Bergse Maas se nadaljuje pod imenom Amer, ki je del narodnega parka De Biesbosch. Afgedamde Maas se pridruži Waal, glavni tok Rena pri Woudrichemu, nato pa teče pod imenom Boven Merwede do Hardinxveld-Giessendama, kjer se razcepi v Nieuwe Merwede in Beneden Merwede. V bližini Lage Zwaluwe se Nieuwe Merwede pridruži Amer ter tvori Hollandsch Diep ([[estuarij Rena in Meuse), ki se razdeli v Grevelingen in Haringvliet, preden dokončno steče v Severno morje. Meuse prečkajo mnogi železniški in cestni [[most]]ovi in okoli 32 [[trajekt]]ov. Meuse je plovna na precejšnjem delu celotne dolžine. Na Nizozemskem in v Belgiji je reka del večje celinske plovne infrastrukture, ki povezuje pristanišča območja [[Rotterdam]]-[[Amsterdam]]-[[Antwerpen]] do industrijskih območij: Hertogenbosch, Venlo, Maastricht, Liège in Namur. Med Maastrichtom in Maasbrachtom se del neplovne Meuse obide po 36 km Juliana kanalu. Južno od Namurja, dalje proti toku, lahko po reki plujejo le manjša plovila, čeprav vlačilci dolgi do 100 m še vedno lahko dosežejo francosko mejo pri mestu Givet. Od Givet je reka kanalizirana na razdalji 272 kilometrov. Za kanalizirano Meuse se uporablja ime »Canal de la Meuse«. Samo gorvodno od mesta Commercy je Canal de la Meuse povezan s kanalom Marne-Ren s pomočjo kratkega odvodnega kanala.<ref>NoorderSoft Waterways database</ref> Morski plazilec [[Mosasaur]] iz obdobja [[Kreda\|krede]] je dobil ime po reki Meuse. Prve [[fosil]]e so odkrili zunaj Maastrichta leta 1780. {{wide image\|Meuse, in the french ardennes.JPG\|1000px\|Meuse v francoskih Ardenih pri Laifouru.}} == Porečje == [[File:Dinant Rochers Freyr R01.jpg\|thumb\| Meuse in ''Rochers de Freÿr'', levo izven slike je grad Freÿr]] [[File:01-Namur-290305 (1) JPG.jpg\|thumb\| Meuse pri kraju Namur, središče Valonije]] [[File:Meuse fragnee.jpg\|thumb\| Meuse pri Liègu, tretje rečno pristanišče v Evropi]] [[File:Maas.jpg\|thumb\| Meuse (''Maas'') pri Maastrichtu]] [[File:Maas grave.jpg\|thumb\|Meuse blizu Grave]] [[Image:Appeltern, de Maas foto7 2011-01-16 14.43.jpg\|thumb\|Meuse blizu Appelterna]] Mednarodni sporazum o upravljanju reke med Francijo, Nemčijo, [[Luksemburg]]om, Nizozemsko in Belgijo je bil podpisan leta 2002 v [[Gent]]u v Belgiji. V sporazumu sodelujejo tudi belgijske regionalne vlade [[Flandrija\|Flandrije]], [[Valonija\|Valonije]] in [[Bruselj\|Bruslja]] (ki ni v porečju reke Meuse, ampak črpa tekočo vodo v Meuse). Večji del tega območja velikega 34.548 km2 je v Valoniji (12.000 km2), sledita ji Francija (9000 km2), Nizozemska (8000 km2), Nemčija (2000 km2), Flandrija (2000 km2) in v Luksemburg (nekaj km2 ). Za izvajanje te pogodbe je odgovorna mednarodna komisija za Meuse. Sestavni del pogodbe je tudi zemljevid območja. <ref>[http://environnement.wallonie.be/legis/international/accord004.htm Accord international sur la Meuse]</ref> === ~~Porečje~~Pritoki === Glavni pritoki reke Meuse od izvira do izliva (s kraji, upravnimi enotami): [[Slika:Dinant JPG01.jpg\|thumb\|right\|Reka Meuse pri [[Dinant]]u, Belgija.]] Vrstica 46 ⟶ 81: [[seznam rek v Belgiji]] * [[seznam rek na Nizozemskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka\|Meuse River\|Meuse River}} [http://www.ppl.nl/bibliographies/all/showresults.php?bibliography=water&code=WR244&topic=regional%20studies%20%3E%20Europe%20%3E%20Meuse%20River Peace Palace Library's Bibliography on Water Resources and International Law regarding ''Meuse River''] [http://www.ppl.nl/bibliographies/all/showresults.php?bibliography=water&code=WR244&topic=regional%20studies%20%3E%20Europe%20%3E%20Meuse%20River Peace Palace Library's Bibliography on Water Resources and International Law regarding ''Meuse River''] * [https://www.youtube.com/watch?v=rA1do9qFM1g&feature=youtu.be Informationsfilm] des Rijkswaterstaat über die spaltbreite Offenhaltung des Haringvliet-Sperrwerks * [http://opus.kobv.de/zlb/volltexte/2008/2172/pdf/ZBBauverw_1886_19.pdf ''Entwicklungsgeschichte der Maas als Schiffahrtstraße.''] In: ''Centralblatt der Bauverwaltung.'', 8. Mai 1886; S. 182 ff. ~~{{reka-stub}}~~ [[Kategorija:Reke v Franciji]]

Meuse: Razlika med redakcijama