Zaslon LCD: Razlika med redakcijama

Da se slika prikaže na zaslonu moramo elektronsko krmiliti tekoče kristale, ki so razdeljeni v svetlobne točke, in za to obstajata dva načina: pasivni in aktivni. Pri pasivnem načinu izkoriščamo [[bistabilnost]], to je lastnost, da je tekoči kristal v enem ali drugem stanju (položaju), ne da bi ga morali v tem stanju ohranjati. Krmiliti moramo vsako svetlobmo točko posebej, to pa naredimo tako, da z napetostjo izberemo vrstico (vsaki vrstici ustreza določen električni potencial) in ji dodamo še napetost potrebno, da spravimo tekoči kristal v eno ali drugo stanje. Seveda pa tok ne bo stekel, če ne izberemo še stolpca, kar naredimo podobno kot z vrstico: z ustrezno izbiro potenciala na izbranem mestu. Za zaslon velikosti <math>m\times n</math> potrebujemo torej <math>m+n</math> povezav, da tekoči kristal pri želeni svetlobni točki postavimo v eno ali drugo stanje (svetlobno točko prižgemo ali ugasnemo). Dandanes se uporablja aktivni način, ki aktivno skrbi, da tekoči kristal ostane v željenem stanju. Največkrat je to narejeno tako, da je na vsako svetlobno točko priključen [[tranzistor]], ki ohranja željenoželeno stanje tekočega kristala. Tudi tukaj imamo <math>m+n</math> povezav za zaslon velikosti <math>m\times n</math> in na podoben način kot pri pasivni matriki krmilimo vsako svetlobno točko posebej.