Henric van Veldeke: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
({{normativna kontrola}})
m
Po vsej verjetnosti rojen pred letom 1150, kajti leta 1174 je bil [[manuskript]] njegovega dela ''Roman o Eneju'' (nem. ''Eneasroman'') že skoraj končan. Heinrich von Veldeke je izhajal iz ministrske rodbine, ki se je imenovala po vasi Veldeke, ki je ležala zahodno od [[Maastricht]]a. Domnevajo, da je se izobrazil za duhovnika, a je kasneje opravljal dela na dvoru. Služil je grofoma Loon in Rieneck, katera sta hkrati vodila grofijo v [[Mainz]]u.
 
Spomladi 1184 je živel v [[Mainz]]u pri cesarju Friederichu[[Friderik I. Barbarossa|Frideriku I.]]
Kot mecene Heinrich omenja grofa Agnesa von Loona, Hermanna von Thüringena in grofico Margarehto von Cleve.
 
Umrl naj bi tik pred letom 1190 v bližini [[Freiburg im Breisgau|Freyburg]]a (grad Neuenburg), kjer naj bi tudi končal svoj roman.
Po nekaterih informacijah naj bi njegov ''Roman o Eneju'' leta 1174 ukradli. 9 let kasneje naj bi ga v Thüringenu prejel nazaj ter spisal dokonca, a točnih dokazov ni.<br />
 
Okoli leta 1205 [[Wolfram von Eschenbach]] v svojem romanu ''Parcifal'' (nem. Parzival) obžaluje njegovo smrt (mhd: ôwe, daz sô vrou erstarp von Veldeke, der wîse man!).<br />
Po nekaterih informacijah naj bi njegov ''Roman o Eneju'' leta 1174 ukradli. 9 let kasneje naj bi ga v Thüringenu prejel nazaj ter spisal dokonca, a točnih dokazov ni.<br />
Podatkov o temu, kje in kdaj natančo Veldeke umre, nažalost ni.<br />
Okoli leta 1205 [[Wolfram von Eschenbach]] v svojem romanu ''Parcifal'' (nem. Parzival) obžaluje njegovo smrt (mhd: ôwe, daz sô vrou erstarp von Veldeke, der wîse man!).<br />
 
Podatkov o temu, kje in kdaj natančo Veldeke umre, nažalost ni.<br />
 
Njegov pomen in vpliv na nemško književnost že leta 1210 poudari [[Gottfried von Straßburg]] v svojem delu ''Tristan''.
 
 
Heinrich von Veldeke je tako v [[Nizozemska|nizozemski]], kot tudi nemški literaturi čaščen kot prvi pisatelj tovrstne literature. Od dela ''Legenda o Servatiusu'' (nem. ''Servatiuslegende'') je ohranjen le rokopis iz 13. stoletja in rokopis 15. stoletja, ki je napisan v »srednji nizozemšini« (nem. Mitteniederländisch).
 
Nekaj njegovih ''viteških ljubezenskih pesnitev'' (Minnelieder) naj bi bilo ohranjenih tudi v ljudskih ustnih izročilih. Pomen njegovih del je za nemški prostor pomemben, ker so takratna dela prihajala v nemške dežele v »srednjevisokih nemških različicah« (mittelhochdeutsche Versionen).
 
Poleg tega je pri mnogih nemških avtorjih dvorske književnosti ([[Wolfram von Eschenbach]], [[Hartmann von Aue]] in [[Gottfried von Straßbourg]]) omenjen kot vzor za nemško pesništvo.
 
 
Heinrich von Veldeke izstopa kot epik ter kot pisec ''ljubezenskih viteških pesnitev'' (Minnesänger). Med prvimi je vključil motive in teme provinske trubadurske lirike.
<br />
* '''Legenda o Servatiusu''' (Servatiuslegende): 6000 Verzov; na pobudo grofice Agnes von Loon nastala tudi priredba.
 
* '''Legenda o Servatiusu''' (Servatiuslegende): 6000 Verzov; na pobudo grofice Agnes von Loon nastala tudi priredba.
* '''Roman o Eneju''' (Eneasroman): 13500 verzov, dokončan med letoma 1187/89 s tem delom je postal utemeljitelj nemškega srednjevisokega dvorskega romana. Glavni vir pa ni bil Vergilov ''Aenes'' marveč anonimno starofrancosko izročilo, delo ''Roman d`Eneas'', ki se nanaša na [[Vergilij|Vergila]].<br />
* '''34 ljubezenskih pesnitev'''. Spadal je v skupino pesnikov nemške
ljubezenskie lirike (nem. Minnesänger), ki so v nemški prostor vnesli
== Glej tudi ==
* [[Nemška književnost]]
 
 
== Vir ==
29.065

urejanj