Downov sindrom: razlika med redakcijama

dodanih 40 zlogov ,  pred 4 leti
velik pa se mal
(velik pa se mal)
'''Downov sindrom''' ali '''trisomija 21''' je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. [[kromosom]]. Upočasnjeni razvoj je posledica [[kromosom]]ske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še eden (gre za trisomijo 21. kromosoma). V 95 % primerov je vzrok trisomije 21 nepravilen potek [[mejoza|mejoze]]. 95 % primerov downovega sindroma je posledica trisomije 21, 5 % pa posledica Robertsonove translokacije. Bolezen je poimenovana po britanskem zdravniku z imenom [[John Langdon Down]], ki je leta 1866 ta [[sindrom]] prvi opisal. Trisomijo 21 so ugotovili leta 1959. Z downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju se ukvarjajo specialni in rehabilitacijski pedagogi (po starem defektologi).
 
Ljudje z downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ni pa nujno – lahko so normalno inteligentni. Imajo značilne obrazne poteze, hipotonično muskulaturo, hiperfleksibilne sklepe, občutljivo kožo, redke lase in velik jezik. Značilna je 'opičja brazda' – na roki imajo namesto dveh samo eno prečno brazdo. Pri downovem sindromu so pogosta srčna [[Igralna konzola|obolenja]], dihalne motnje, imunske, hormonalne in encimske motnje.
 
== ZnakiZnakovci ==
* sploščena [[Lobanjska baza|lobanja]]
* kratek nos, prsti
* [[epikantus]] (navpična očesna guba) – daje značilni videz oči
* velik presledek med palcem in ostalimi prsti na nogijeziku
* ena prečna brazda na roki namesto dveh
* [[hipertelorizem]] (širši razmik med očmi)
* hipotonija - nizekvisok mišični tonusbonus
 
== Pojavnost ==