Kučukkajnarški mir: Razlika med redakcijama

 

Rusija je morala Osmanskemu cesarstvu vrniti [[Moldavija|Moldavijo]] in [[Vlaška|Vlaško]], vendar je dobila pravico do zaščite [[Pravoslavje|pravoslavnih kristjanov]] v Osmanskem cesarstvu<ref name=ref3>Hurewitz, J.C. (1975). ''The Middle East and North Africa in World Politics: A Documentary Record'' (v turščini). New Haven: Yale University Press.</ref> in pravico do posredovanja v Moldaviji in Vlaški zaradi zlorab turških oblasti. Rusija je pridobljene pravice za zaščito kristjanov uporabila predvsem v obdonavskih kneževinah Vlaški in Moldaviji, zlasti med vladanjem zadnjih [[Fanarioti|fanariotskih]] knezov in po grški vojni za neodvisnost (1821-1829). Leta 1787 je sultan [[Abdul Hamid I.]] zaradi naraščajočih sovražnosti Rusiji napovedal novo vojno.<ref name=ref4>Hoiberg, Dale H., urednik (2010). ''Abdulhamid I.'' Encyclopædia Britannica. I: A-ak Bayes (15. izdaja). Encyclopedia Britannica Inc. str. 22. ISBN 978-1-59339-837-8.</ref>

 

Na [[Kavkaz]]u je Rusija dobila [[Kabardino-Balkarija |Kabardijo]], neomejeno suverenost nad pristaniščema [[Azov]] in [[Enikale]] ka Kerškem polotoku na [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in del pokrajine Edisan med rekama [[Bug]] in [[Dnjeper]] ob izlivu Dnjepra,<ref name=ref4/> vključno s pristaniščem [[Herson]]. Rusija je z njim dobila svoje drugo pristanišče na [[Črno morje|Črnem morju]], ki zdaj ni bilo več v popolni osmanski domeni.