Kučukkajnarški mir: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nadaljevanje |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 30:
Z [[Niška pogodba|Niško pogodbo]], podpisano leta 1739, je morala Rusija Osmanskemu cesarstvu vrniti Krim in Moldavijo. Dovolili so ji zgraditi pristanišče Azov, vendar brez utrdb in pravic do vojnega ladjevja na Črnem morju. Vse omejitve iz Niške pogodbe so bile s Kučukkajnarško pogodbo ukinjene. Razen tega je Rusija dobila pravico do plovbe skozi Dardanele, pravoslavni kristjani pa pravico, da plujejo pod rusko zastavo. Dogovorjena je bila tudi gradnja ruske pravoslavne cerkve v [[Istanbul]]u, ki se ni nikoli udejanila. Bukovino je Rusija leta 1775 prepustila Avstriji.<ref name=ref4/>
[[Krimski kanat]] je bil prvo muslimansko ozemlje, ki je se je osvobodilo osmanske nadoblasti, ker je Kučukkajnarška pogodba prisilila [[Visoka porta|Visoko porto]], da je [[Tatari|Krimskim Tatarom]] priznal neeodvisnost, čeprav je sultan kot [[kalif]] [[islam]]a ostal njihov verski vodja. Kanat, ki je bil uradno neodvisen, je bil dejansko odvisen od Rusije, dokler ga ni [[Katarina Velika]] leta 1783 priključila k Rusiji in s tem še povečala rusko moč na Črnem morju.
Z rusko-turško vojno 1768-1774 se je začelo obdobje evropske preokupacije z vzhodnim vprašanjem: kaj bi se zgodilo v ravnotežju moči, če bi Osmansko cesarstvo izgubilo svoje ozemje in se sesulo? Kučukkajnarška pogodba je dala nekaj odgovorov na to vprašanje. Po sklenitvi [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699 Osmansko cesarstvo ni bilo več agresivna sila, ki je več kot tri stoletja ogrožala krščansko Evropo.
Eden od največjih nasprotnikov Osmanskega cesarstva so postali [[Habsburžani]], ruski carji pa so se trudili priti na Črno morje, glavni branik prestolnice Istanbul. Rusko ladjevje je po dveh stoletjih konfliktov nazadnje uničilo osmansko vojno ladjevje, ruska kopenska vojska pa je večkrat težko porazila osmansko vojsko. Meje Osmanskega cesarstva so se v naslednjih dveh stoletjih postopoma krčile in Rusiji je uspelo potisniti zahodno mejo svojega carstva na zahod do [[Dnjeper|Dnjepra]].<ref>''The Cambridge History of Islam I: The Central Islamic Lands'' (v turščini). Cambridge University Press. 1970.</ref>
==Sklici==
| |||