Občina Lendava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodala sem zgodovino občine Lendava in poglavje statističnih podatkov |
dodala sem povezave |
||
Vrstica 28:
=== Obdobje 1848 - 1918 ===
Temelj nove upravne ureditve po letu 1848 so postale občine, katere so dobile podlago za nastanek s »provizoričnim zakonom o občinah« dne 17. 3. 1849. Šlo je za krajevne občine, ki pa so bil sestavljene iz več katastrskih občin. Prekmurje je bilo v času nastajanja občin v letu 1850 razdeljeno na dve županiji z okraji. Tako je okraj [[Murska Sobota]] pripadal Železni županiji s sedežem v [[Szombathely|Szombathelyju]], okraj Lendava pa županiji Zala s sedežem v [[Zalaegerszeg|Zalaegerszegu]]. V županiji Zala je bilo v obdobju 1790 in 1848 šest okrajev: Tapolca, Szántó, Kapornak, Egerszeg, Lövő in Muraköz. Leta 1849 je prišlo do spremembe, in sicer pustili so okraje Egerszeg, Tapolca in Nagykapornak ter poleg teh ustanovili tri nove: [[Dolnja Lendava|Dolnjo Lendavo]], Sümegy in Nagykanizso. Sedež vsakega okraja je bilo mesto, ki je imelo največ prebivalcev in se je nahajalo na stičišču pomembnih prometnic.
Leta 1967 ob nastanku Avstro-Ogrske je območje Prekmurja spadalo v okvir ogrske države, katere upravna delitev se je razlikovala od avstrijskega. Pa podlagi zakona z dne 19. 5. 1868 o ustroju političnih upravnih oblastev, ko je prišlo do dokončne ločitve sodstva in uprave, so ponovno oživela okrajna glavarstva (1868-1918). Kar za območje današnjega Prekmurja pomeni okrajno glavarstvo Murska Sobota, okrajno glavarstvo Lendava in območje sodnega okraja Monošter.
Vrstica 38:
V obdobju dualizma je prišlo do bistvenega poslabšanja položaja Slovencev in njihovih možnosti za svoboden narodni razvoj na ogrski strani, kar se manifestira tudi skozi zakon o poimenovanju občin in drugih krajev, s katerim so v letu 1889 "pomadžarili" vsa slovenska krajevna imena.
Madžarske uprave v Dolnji Lendavi je bilo konec s prvo svetovno vojno in razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro- Ogrske]].
=== '''Lendava v obdobju med obema vojnama''' ===
Vrstica 89:
Občina Lendava/Lendva je bila ustanovljena že 3. 10. 1994 iz komune Lendava/Lendva, ki se je takrat preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: Črenšovci, Kobilje, Lendava/Lendva, Odranci in Turnišče. Tedanja občina Lendava/Lendva je sodila med naše srednje velike občine.
Občinski svet je 20. 4. 1995 sprejel status občine Lendava, ki je začel veljati 24. 6. 1995. Po tem statutu je občina Lendava samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: [[Banuta|Banuta – Bánuta]], [[Benica]], [[Čentiba|Čentiba – Csente]], [[Dolga vas, Lendava|Dolga vas – Hosszúfalu]], [[Dolgovaške Gorice|Dolgovaške gorice – Hosszúfaluhegy]], [[Dolina pri Lendavi|Dolina pri Lendavi – Völgyifalu]], [[Dolnji Lakoš|Dolnji Lakoš – Alsólakos]], [[Gaberje, Lendava|Gaberje – Gyertyános]], [[Genterovci|Genterovci – Göntérháza]], [[Gornji Lakoš|Gornji Lakoš – Felsőlakos]], [[Hotiza]], [[Kamovci|Kamovci – Kámaháza]], [[Kapca|Kapca – Kapca]], [[Kot, Lendava|Kot – Kót]], [[Lendava|Lendava – Lendva]], [[Lendavske Gorice|Lendavske gorice – Lendvahegy,]] [[Mostje, Lendava|Mostje – Hidvég]], [[Petišovci|Petišovci – Petesháza]], [[Pince|Pince – Pince]], [[Pince - Marof|Pince Marof – Pince
Glede teritorialnega obsega današnje občine Lendava je leta 1998 prišlo do sprememb, in sicer iz občine Lendava/Lendva je bilo izločeno manjše območje, iz katerega je nastala občina [[Dobrovnik|Dobrovnik/Dobronak]].
== Grb občine Lendava ==
Vrstica 103:
== Statistični podatki ==
Občina [[Lendava|Lendava/Lendva]] je del pomurske statistične regije. Obsega 123 km<sup>2</sup> in se po površini uvršča med slovenskimi občinami na 51. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 10.600 prebivalcev (približno 5.150 moških in 5.450 žensk).
Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil leta 2014 negativen, saj je znašal -7,5 (v Sloveniji 1,1). Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Število tistih, ki so se iz te občine odselili, pa je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, saj je znašal -3,1 (v Sloveniji 0,9).
|