Psihoanaliza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m+/dp/-2ki |
m m+/dp |
||
Vrstica 1:
'''Psíhoanalíza''' ({{jezik-de|Psychoanalyse}}) je izredno vplivna [[klinična psihologija|klinična]] [[metoda]] in [[psihologija|psihološka]] [[teorija]], ki se ukvarja s proučevanjem [[nezavedno|nezavednega]] in [[zdravljenje|zdravljenjem]] [[duševna motnja|psihičnih motenj]] na osnovi te teorije.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/481586/psychoanalysis Psychoanalysis] // [[Enciklopedija Britannica]].</ref> Teorijo in metodo je proti koncu 20. stoletja razvil [[Sigmund Freud]]. Njeno načelo zdravljenja je pacientov govor. Od tod njeno ime »talking cure«.
Psihoanalizo so širili, kritizirali in razvijali v različnih smereh predvsem nekdanji [[freudizem|Freudovi]] študenti in sodelavci, kot sta [[Alfred Adler]] in [[Carl Gustav Jung]],{{efn|[[Alfred Adler|Adler]] je razvil psihološko miselno šolo, znano kot [[individualna psihologija]], [[Carl Gustav Jung|Jung]] pa je utemeljil [[analitična psihologija|analitično psihologijo]].}} kasneje pa tudi nefreudovci in [[neofreudizem|neofreudovci]]: [[Erich Fromm]], [[Karen Horney]], [[Harry Stack Sullivan]], [[Jacques Lacan]] in drugi.
== Zgodovina ==
Izraz ''psihoanaliza'' se prvič pojavi leta 1896 v Freudovem besedilu ''Etiologija nevroz''. Njen začetek je povezan z delom [[Josef Breuer|Josefa Breuerja]] in [[Jean-Martin Charchot|Jean-Martina Charchota]]. Freud je v proučevanju [[histerija|histerije]] odkril nezavedno, kar je postavil kot temeljni analitični koncept. Psihoanalitična metoda izhaja iz razmerja med psihoanalitikom, ki posluša analizantov govor in analizantom, ki je obrnjen proč od analitika. Freudovsko psihoanalizo je nadaljevala njegova hči Anna. Danes obstaja več analitičnih tehnik. Vsem je skupno, da izhajajo iz nezavednega, koncepta [[pulzija|pulzije]] in [[sanje|sanj]].
== Opombe ==
{{notelist}}
== Sklici ==
| |||